Jedro

Glede na to, da je tožena stranka vložila predlog za obnovo postopka sama in da ob vložitvi ni izkazala, da ima potrebne pravne kvalifikacije (ima opravljen pravniški državni izpit), bi moralo sodišče prve stopnje tak predlog zavreči kot nedovoljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za obnovo postopka. Poleg tega je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 755,63 EUR, v roku 15 dni, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila. Navaja, da je v predlogu za obnovo postopka predlagala nove dokaze in dejstva, za katere je izvedela v začetku meseca aprila 2009 in jih prej ni mogla uveljaviti. Gre za pisno izjavo delavca I.D. in dejstvo, da ... o tožnikovi nesreči ne razpolaga z nobeno evidenco ali zapisnikom, da bi se tožnik dejansko pri njej poškodoval. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče takšne navedbe upošteva in v zadevi ponovno odloči. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je obravnavalo predlog tožene stranke za obnovo postopka, ki ga je podala zoper sodbo pritožbenega sodišča Pdp 1075/2009 z dne 18. 3. 2010, ki je potrdilo prvostopenjsko sodbo Pd 740/2008 z dne 26. 5. 2008. Na podlagi takšne pravnomočne vmesne sodbe je bilo odločeno, da je tožena stranka v celoti odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel v delovni nesreči dne 21. 8. 2006. Tožena stranka je uveljavljala obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP in glede tega navajala nova dejstva in dokaze. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljaviti že v postopku, ki se je pravnomočno končal. Zato je predlog za obnovo postopka zavrnilo.

Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, pri čemer navedena določba ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kot to določa četrti odstavek 86. člena ZPP. Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP. Tako ravna tudi v primeru, če izredno pravno sredstvo vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru tožena stranka vložila predlog za obnovo postopka sama in se ob vložitvi ni izkazala, da ima potrebne pravne kvalifikacije iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 398. člena ZPP iz razloga nedovoljenosti takšen predlog zavreči, kar bi bilo pravilno. Vendar očitno tega ni storilo in je v nadaljevanju izvedlo narok obravnave ter preizkusilo utemeljenost predloga za obnovo postopka po vsebini. Ugotovilo je, da ponujeni dokazi in dejstva v predlogu niso takšne narave, ki bi doprinesli k spremembi pravnomočne sodbe, tožena stranka pa v sporu tudi ni dokazala, zakaj jih ni mogla uveljaviti že prej. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev v izpodbijanem sklepu.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).