Jedro

Predlog za delitev nepremičnine, ki ni v (so)lasti strank nepravdnega postopka, je neodpravljivo nesklepčen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za delitev skupnega premoženja. Tako je odločilo, ker je nepremičnina, katere del je tudi stavba, ki naj bi bila skupaj s premičninami v njej predmet delitve v tem postopku, v lasti A. A., ta pa ni stranka tega postopka. Med predlagateljem in A. A. sicer teče pravdni postopek, vendar ne zaradi ugotovitve (so)lastninske pravice, zato tudi pogoji za prekinitev nepravdnega postopka niso izpolnjeni.

2. Predlagatelj je vložil več pritožb. V pritožbenem roku(1) je vložil pritožbo z dne 26. 6. 2015, ki je bila oddana priporočeno na pošto 27. 6. 2015, pritožbo z dne 29. 6. 2015, ki je bila priporočeno na pošto oddana 29. 6. 2015, in pritožbo z dne 26. 6. 2015, ki je bila priporočeno na pošto oddana 29. 6. 2015. Dve pritožbi z dne 26. 6. 2015 pa sta bili oddani po poteku pritožbenega roka, zato nista upoštevni. Sicer pa je vsebina vseh pritožb enaka. Predlagatelj navaja, da sklep izpodbija v celoti ter da vztraja pri svojih predhodnih navedbah in prereka navedbe nasprotne stranke. Zatrjuje, da obstaja skupno premoženje, ki sta ga ustvarila z bivšo izvenzakonsko partnerko B. B. s tem, ko sta zgradila hišo. Hočejo ga ogoljufati, saj sedaj trdijo, da je hiša v lasti A. A., hkrati pa, da je večino hiše zgradila B. B. A. A. jima je parcelo podaril in sta onadva posestnika in prava lastnika, v zemljiški knjigi pa stanje ni urejeno. Povzema navedbe in izpovedbe B. B. in A. A. v drugih postopkih in jih komentira, opisuje kako so gradili hišo, kdo je kaj financiral, katere premičnine so v hiši in kdo jih je kupil, kako sta s partnerko skrbela za dom in družino. Prilaga listinske dokaze in predlaga zaslišanje prič.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku za delitev skupnega premoženja sodišče odloči, kateremu udeležencu postopka se dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje (prvi odstavek 128. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Predpostavka za postopek je torej obstoj skupnega premoženja strank postopka. Ali je premoženje, ki naj bi se glede na podani predlog delilo v tem postopku, skupno premoženje strank tega postopka, pa se še ne ve. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je izključni lastnik parc. št. ... k. o. ... A. A., ki ni stranka tega postopka. Zato delitev navedene nepremičnine med strankama postopka ni mogoča. To bo mogoče šele, če bo in ko bo ugotovljeno, da predmetna nepremičnina oziroma njen del, in premičnine, ki so v njej, sodijo v skupno premoženje bivših izvenzakonskih partnerjev, ki sta stranki postopka. Predlog za delitev skupnega premoženja je (najmanj) preuranjen. Najprej bo treba v ustreznem postopku ugotoviti, kaj sodi v skupno premoženje bivših izvenzakonskih partnerjev in kakšni so njuni deleži. Tak postopek niti še sprožen ni. Vse, kar navaja predlagatelj v pritožbah, se bo ugotavljalo v postopku za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem, za izpodbijano odločitev pa ni relevantno.

6. Predlog za delitev nepremičnine, ki ni v (so)lasti strank nepravdnega postopka, je neodpravljivo nesklepčen in ga je treba zavrniti. Ker je odločitev o zavrženju predloga za pritožnika ugodnejša kot zavrnitev nesklepčnega predloga, je pritožbeno sodišče glede na določilo 359. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(2), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Izreka o stroških pritožbenega postopka ni, ker niso bili priglašeni.

Op. št. (1): Ta se je iztekel 29. 6. 2015, saj je bil sklep predlagatelju vročen 12. 6. 2015 Op. št. (2): ZPP se v nepravdnem postopku uporablja skladno s 37. členom ZNP