Jedro

Samo dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo odredbo preiskovalne sodnice in obvestilo, ne ustvarja začetka učinkovanja vpisa, za katerega se zavzema pritožba. Da bi listina imela učinek, za katerega se zavzema pritožba in bi imela publicitetni učinek vpisa, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče opraviti vpis plombe. Šele s tem bi se začel zemljiškoknjižni postopek v zvezi z izdano odredbo preiskovalne sodnice za navedeno parcelo in šele takrat bi lahko govorili o načelu vrstnega reda, in da je bilo to kršeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje potrdilo sklep Dn 68941/2017 z dne 5.4.2017, s katerim je bila pri v uvodu navedeni nepremičnini dovoljena zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice v korist predlagateljice.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje udeleženka postopka Republika Slovenija. Navaja, daje pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku kazenski postopek IV Kpr 17182/2015, v katerem je sodnica s sklepom odredila začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanju, med drugim tudi z vknjižbo ustreznih zaznamb v zemljiško knjigo pri več nepremičninah prejemkov te koristi. Predmet navedenega sklepa je tudi v tem zemljiškoknjižnem postopku obravnavana nepremičnina. Vendar sodišče te odredbe pri obravnavani nepremičnini po pomoti ni publiciralo s plombo. To je očitno privedlo do tega, da je predlagateljica, lastnica obravnavane nepremičnine dne 27.3.2017 predlagala vknjižbo zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in tako neupravičeno pridobila boljši vrstni red. Zemljiškoknjižno sodišče je na urgiranje preiskovalne sodnice pri obravnavani parceli namreč šele 28.3.2017 (Dn 70419/2017 in 70424/2017) vpisalo plombi, s katerima je zaznamovalo začetek zemljiškoknjižnega postopka po navedenem sklepu preiskovalne sodnice. V konkretni zadevi gre glede na vrednost predmetne nepremičnine pri obravnavani nepremičnini za izjemno pomembno zavarovanje, ki pa je zaradi predhodno opisanega napačnega postopanja zemljiškoknjižnega sodišča ogroženo. Okrožno državno tožilstvo je predlagalo tudi popravo vpisanih plomb, vendar predlogu ni bilo ugodeno. Dejstvo pa je, da je zemljiškoknjižno sodišče v zvezi z obravnavano nepremičnino odredbo preiskovalne sodnice pred predlogom predlagateljice za vknjižbo zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Če upoštevamo zemljiškoknjižno načelo vrstnega reda ter določbo prvega odstavka 10. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), je bil ugovor in sedaj pritožba udeleženke postopka utemeljen. Gre za kršitev načela vrstnega reda odločanja o vpisih (122. člen ZZK-1 v zvezi s 135. členom ZZK-1) oz. predloga za popravno pomotnega vpisa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Res je, da je zemljiškoknjižno sodišče v zvezi z obravnavano nepremičnino - parcelo št. x k.o. S. H. prejelo odredbo preiskovalne sodnice in obvestilo na podlagi 98. in 46. člena ZZK-1 že dne 22.3.2017 (glej Dn 65070/2017 in Dn 65099/2017), torej pred 27.3.2017, ko je A. K. predlagala vknjižbo zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice (Dn 68941/2017), kot trdi pritožba.

5. Vendar, kot pravilno navaja sama pritožba, zemljiškoknjižno sodišče tega prejema ni ustrezno publiciralo. Začetka zemljiškoknjižnega postopka v zvezi z obravnavano parcelo ni plombiralo.

6. Učinek predlaganega vpisa namreč nastopi s trenutkom začetka učinkovanja vpisa (5. člen ZZK-1), ki je enak začetku zemljiškoknjižnega postopka, ki se javno objavi s plombo, katere namen je, da se publicira začetek zemljiškoknjižnega postopka (134. člen ZZK-1). Samo dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo odredbo preiskovalne sodnice in obvestilo, torej ne ustvarja začetka učinkovanja vpisa, za katerega se zavzema pritožba. Da bi listina imela učinek, za katerega se zavzema pritožba in bi imela publicitetni učinek vpisa, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče opraviti vpis plombe. Šele s tem bi se začel zemljiškoknjižni postopek v zvezi z izdano odredbo preiskovalne sodnice za navedeno parcelo in šele takrat bi lahko govorili o načelu vrstnega reda, in da je bilo to kršeno. Ker pa zemljiškoknjižni postopek v zvezi z obravnavano odredbo preiskovalne sodnice pri navedeni parceli z dnem 22.3.2017 ni začel, saj ni prišlo do vpisa plombe, tudi ne moremo govoriti o kršitvi načela vrstnega reda, kot to trdi pritožba.

7. Upoštevaje navedeno je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).