Jedro

Sodišče prve stopnje je obtožencu v izrečeno zaporno kazen vštelo izrečeno denarno kazen po odločbi sodnika za prekrške, v izrečeno stransko kazen pa z isto odločbo izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Ker iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bil obtožencu izrečen varstveni ukrep tudi izvršen, je sodišče prve stopnje z odločitvijo o vštetju kazni in varstvenega ukrepa po določbi 49. člena KZ, prekršilo kazenski zakon.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obtoženega L.J. se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odloči o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtožencu izrečena kazen zniža na 3 (tri) mesece zapora, v ostalem pa se pritožba zagovornikov ter v celoti pritožba državnega tožilca zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po členu 325/II in I KZ ter mu izreklo kazen sedem mesecev zapora ter stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B za dobo osmih mesecev; v izrečeni kazni je obtožencu vštelo izrečeno kazen in varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila po pravnomočni odločbi sodnika za prekrške P 0/0. V plačilo pa je obtožencu naložilo tudi stroške kazenskega postopka. Zoper sodbo so se zaradi odločbe o kazenski sankciji (pritožbeni razlog iz 4. točke 370. člena ZKP) pritožili državni tožilec, ki predlaga zvišanje stranske kazni ter obtoženčeva zagovornika, ki predlagata izrek pogojne obsodbe ter znižanje stranske kazni. Višji državni tožilec iz Ljubljane A.P. je v svojem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 377. člena ZKP, predlagal le ugoditev pritožbi državnega tožilca. Delno je utemeljena le pritožba obtoženčevih zagovornikov. Pravilno je sodišče prve stopnje pri izbiri in izreku kazni upoštevalo težo in vse okoliščine dejanja, kar vse tudi po oceni sodišča druge stopnje ne dopušča izreka milejše kazenske sankcije (pogojne obsodbe) obtožencu, kar zagovornika predlagata v pritožbi. Pritrditi pa je navedbam v pritožbi zagovornikov, da je sodišče prve stopnje prejšnjemu življenju obtoženca, ki do sedaj še ni bil kaznovan pred sodiščem, niti pred sodnikom za prekrške, kar je nedvomno tehtna olajševalna okoliščina, dalo premajhno težo. Prav tako pa je pri odmeri kazni dalo premajhno težo tudi prispevku oškodovanca pri tej prometni nesreči (močna oškodovančeva vinjenost, hoja oškodovanca po cestišču). Zato je sodišče druge stopnje pritožbi obtoženčevih zagovornikov v tem delu ugodilo in obtožencu izrečeno kazen zapora znižalo na tri mesece zapora. Neutemeljeni pa sta pritožbi državnega tožilca in obtoženčevih zagovornikov zoper odločbo o izrečeni stranski kazni prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B. Stranko kazen prepovedi vožnje motornega vozila po členu 39. KZ sme sodišče izreči storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa; pri tem pa čas trajanja te kazni ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od enega leta. Upoštevaje težo cestnoprometnih predpisov, ki jih je obtoženec kritične noči prekršil in posledica katerih je bila prometna nesreča v kateri je umrl pešec, je po oceni sodišča druge stopnje, sodišče prve stopnje izreklo primerno trajanje izrečene stranke kazni prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B. Pritožnika pa v pritožbi tudi ne navajata okoliščin, ki bi jih sodišče prve stopnje pri izreku te kazni ne upoštevalo in ki bi lahko vplivale na znižanje oziorma zvišanje časa trajanje te stranske kazni. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v zvezi z obtožencu izrečeno kazensko sankcijo, je sodišče druge stopnje ugotovilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. Z odločbo Sodnika za prekrške R. št. P 1/1 z dne 11.08.1998, ki je postala pravnomočna dne 28.5.1999, je bila obtožencu zaradi istega historičnega dogodka izrečena denarna kazen v znesku 90.000 SIT in varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B za dobo dveh mesecev. Sodišče prve stopnje je obtožencu v izrečeno zaporno kazen vštelo izrečeno kazen po odločbi Sodnika za prekrške P 0/0, v izrečeno stransko kazen pa z isto odločbo izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Ker pa iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bil obtožencu izrečen varstveni ukrep tudi izvršen, je sodišče prve stopnje z odločitvijo o vštetju kazni in varstvenega ukrepa po določbi 49. člena KZ, prekršilo kazenski zakon. Ker pa je navedana kršitev v korist obtoženca in s pritožbo ni bila izpodbijana, je sodišče druge stopnje kršitev zakona lahko le ugotovilo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče delno ugodilo le pritožbi obtoženčevih zagovornikov in ker tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb kazenskega postopka v škodo obtoženca, na katere je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.