Jedro

Pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje revident ne izpodbija zaradi denarne vrednosti, navedene v s tožbo izpodbijani dokončni odločbi upravnega organa, pač pa zaradi vtoževane višje vrednosti, ki se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča, katerih vrednosti pa ne konkretizira, zato dovoljenost revizije po vrednostnem kriteriju ni izkazana. Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki, ki se vodijo pod različnimi opravilnimi številkami pred upravnim organom prve stopnje, še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic za tožnika.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 739/2007-9 z dne 9.11.2007, je tožnik dne 31.12.2007 vložil revizijo. Zatrjuje, da je revizija dovoljena iz vseh treh točk 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), zlasti pa iz razloga, ker ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za tožnika, povezano z njegovimi denacionalizacijskimi zahtevki, ki se vodijo pod različnimi opravilnimi številkami pri Upravni enoti na Vrhniki, kjer zahteva vrnitev nekdanjega večjega kompleksa nepremičnin katera so danes v največjem delu pozidana z zasebnimi hišami.

Revizija ni dovoljena.

Z navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, ki jo tožnik kot revident izpodbija, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Vrhnika z dne 10.5.2006. Z navedeno odločbo je bila v postopku denacionalizacije denacionalizacijskemu upravičencu A.A., roj. 21.1.1902 za dele parcel - št. 33 njiva 3 v izmeri 2111 m2 - št. 32 travnik 5 v izmeri 2907 m2 - št. 70 njiva 5 v izmeri 23115,26 m2 in njiva 4 v izmeri 7705,74 m2, - št. 65 njiva 3 v izmeri 2328 m2 in št. 71 travnik 5 v izmeri 712 m2, vse k.o..., priznana odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe v skupni višini 71.475,25 DEM oziroma 36.544,81 EUR (1. točka izreka); bilo odločeno, da je zavezanka Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana dolžna v roku 3 mesecev skrbnici za posebne primere izročiti obveznice iz 1. točke izreka odločba (2. točka izreka); in bilo odločeno, da stroški postopka znašajo 109.784,00 SIT in so poravnani (3. točka izreka). Pritožbo tožnika zoper navedeno odločbo prve stopnje je tožena stranka zavrnila s svojo odločbo z dne 5.3.2007. Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kot revizijskega sodišča v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

V skladu z določbo 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena: če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR (1. točka navedenega odstavka); če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. točka navedenega odstavka); če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu zelo hude posledice za stranko (3. točka navedenega odstavka).

Dovoljenost revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 revident ne izkazuje. Navaja le to točko. Ne opredeli pa denarne vrednosti. Pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje ne izpodbija zaradi denarne vrednosti, navedene v s tožbo izpodbijani odločbi Upravne enote Vrhnika z dne 10.5.2006, pač pa zaradi vtoževane višje vrednosti, ki se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča, katerih vrednosti pa ne konkretizira.

V obravnavani zadevi revident v reviziji ne zatrjuje konkretno in določno, katere okoliščine so podane, da bi lahko revizija bila dovoljena po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 (pomembno pravno vprašanje, odstop od sodne prakse).

Prav tako ne navaja nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, s katerimi bi konkretno utemeljil hude posledice (kar je revizijski razlog po 3. točki navedene določbe ZUS-1). Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki, ki se vodijo pod različnimi opravilnimi številkami pri Upravni enoti na Vrhniki, pa po mnenju revizijskega sodišča še ne more pomeniti kategorije zelo hudih posledic za tožnika.

Po presoji revizijskega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Ker revident v reviziji ni izkazal nobenega izmed pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki bi lahko bili podlaga za dovolitev revizije, v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.