Jedro

Glede na trditve tožene stranke, da ji družba K. ne namerava prostovoljno plačati terjatve iz arbitražne odločbe, sama pa tudi ni pripravljena te terjatve od nje prisilno izterjati, je evidentno, da se pogoj za zapadlost tožničine terjatve ne bo nikoli izpolnil. Prav tako situacijo pa ureja 63. člen OZ, ki napotuje na uporabo pravil OZ o pogoju. Ker je zapadlost tožničine terjatve vezana na čas (po dobljeni arbitraži in po plačilu dolga družbe K.), je v obravnavanem primeru treba po 63. členu OZ smiselno uporabiti pravila o odložnem pogoju.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - delno v I. točki izreka spremeni tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 37653/2010 z dne 22. 3. 2010 v veljavi v prvem odstavku izreka za glavnico 10.276,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2011 dalje do plačila in v tretjem odstavku izreka za 178,76 EUR izvršilnih stroškov, - v II. točki izreka pa spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti v 15. dneh 1.282,30 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu I. točke izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 678,72 EUR pritožbenih stroškov v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 37653/2010 z dne 22. 3. 2010 razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.087,00 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta dne 7. 1. 2002 sklenili Pogodbo o načrtovanju in izvajanju odnosov z javnostmi (v nadaljevanju Pogodba), po kateri je tožeča stranka za toženo stranko opravila določene storitve po vtoževanih računih, katerih vtoževani del ji tožena stranka še ni plačala. Prav tako ni sporno, da sta pravdni stranki sklenili tudi Dodatek k navedeni pogodbi, v kateri sta določili nov rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke. V njem se je namreč tožena stranka zavezala, da bo po dobljeni Arbitraži in nakazanem znesku od družbe K. plačala tožeči stranki iztoženo razliko in obresti, ki bodo pripadle na Arbitraži. Med strankama očitno tudi ni sporno, da je Arbitražno sodišče v Ženevi že odločilo v korist tožene stranke, po navedbah tožene stranke v njeni pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo 29. 6. 2011, pa družba K. zneska, ki ga je dolgovala po arbitražni odločbi, ni hotela poravnati, tožena stranka pa tudi ni sprejela tveganja, povezanega z visokimi stroški za nadaljnjo izterjavo dolga družbe K. 6. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo veljavnost Dodatka k Pogodbi, v katerem sta pravdni stranki določili nov rok zapadlosti terjatve tožeče stranke, ki sta ga vezali na čas po dobljeni arbitraži in nakazanem znesku družbe K. Materialnopravno zmotno pa je prvostopenjsko sodišče trditveno in dokazno breme o poplačilu družbe K. in s tem o zapadlosti tožničine terjatve prevalilo na tožečo stranko.

7. Glede na trditve tožene stranke, da ji družba K. ne namerava prostovoljno plačati terjatve iz arbitražne odločbe, sama pa tudi ni pripravljena te terjatve od nje prisilno izterjati, je evidentno, da se pogoj za zapadlost tožničine terjatve ne bo nikoli izpolnil. 8. Prav tako situacijo pa ureja 63. člen OZ, ki napotuje na uporabo pravil OZ o pogoju. Ker je zapadlost tožničine terjatve vezana na čas (po dobljeni arbitraži in po plačilu dolga družbe K.), je v obravnavanem primeru treba po 63. členu OZ smiselno uporabiti pravila o odložnem pogoju. Po 4. odstavku 59. člena OZ pa se šteje, da je odložni pogoj uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja prepreči stranka, v katere breme je bil določen. Izterjava dolga družbe K. je bila po Dodatku k Pogodbi določena v breme tožene stranke, ki pa se je že v zgoraj omenjeni pripravljalni vlogi jasno izrazila, da tega dolga ne namerava izterjati. Najkasneje na dan prejema te pripravljalne vloge tožene stranke 29. 6. 2011 je skladno s citiranim določilom OZ po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da je terjatev tožeče stranke zapadla v plačilo. Ker prvostopenjsko sodišče neutemeljeno ni upoštevalo toženkine namere neizterjave dolga družbe K., na kar pravilno opozarja pritožnica, je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.

9. Delno utemeljeni pritožbi tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke dispozitiva te sodbe (358. člen ZPP), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in v delu obrestnega zahtevka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Delna sprememba sodbe je narekovala tudi odločitev o stroških vsega postopka (2. odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom skoraj v celoti uspela, glede neuspelega dela obrestnega zahtevka pa posebni pravdni stroški niso nastali, ji gredo priglašeni stroški prvostopenjskega postopka in sicer tako izvršilni stroški v znesku 187,76 EUR, kot tudi nagrada pooblaščenki za postopek 443,30 EUR, za narok 409,20 EUR, za poštne stroške 20,00 EUR ter potne stroške na relaciji Kranj – Ljubljana – Kranj 22,80 EUR, upoštevaje 20 % DDV, skupaj 895,30 EUR stroškov in nagrade pooblaščenke za postopek na prvi stopnji ter sodna taksa za postopek na prvi stopnji 387,00 EUR. Tožeči stranki pa gredo tudi pritožbeni stroški in sicer 545,60 EUR nagrade za pritožbeni postopek in poštni stroški 20,00 EUR, povečani za 20 % DDV, skupno torej 678,72 EUR.