Jedro

Tudi, ko upravni organ odloča po prostem preudarku po določbi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije, mora ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, ki utemeljeno kažejo na to, da bi sprejem prosilca v državljanstvo R Slovenije predstavljal nevarnost za javni red.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 27.5.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik sicer izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva iz določbe 1.odstavka 40.člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, da pa je bilo v postopku tudi ugotovljeno, da je bil tožnik kot aktivna vojaška oseba zaposlen v vojašnici v Mariboru na dolžnosti načelnika artilerije ter, da je sodeloval v pripravah agresije na Republiko Slovenijo in sicer je neposredno sodeloval pri izdelavi načrta "Bedem 91". Na podlagi teh ugotovitev tožena stranka ocenjuje, da pri tožniku obstoje razlogi iz 8.točke 10.člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, zaradi česar je bilo tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrniti na podlagi 3.odstavka 40.člena navedenega zakona.

Tožnik v tožbi navaja, da za dejansko stanje, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni nobenih dokazov. Zanika tako sodelovanje v pripravah agresije na Republiko Slovenijo kot tudi sodelovanje pri izdelavi načrta "Bedem 91", za katerega niti ni vedel. Ko je bil v postopku zaslišan je izpovedal, da ni soodgovoren za streljanje v Pekrah in da tudi ni vnaprej vedel za izhod tankov iz vojašnice.Res je bil v času agresije na Republiko Slovenijo načelnik artilerije v vojašnici v Mariboru, vendar ni imel komandnih funkcij. V času streljanja iz vojašnice je bil v pisarni, kar potrjujeta izjavi dveh prič, ki jih prilaga. Tožnik še navaja, da je že 6.oktobra 1991 vložil prošnjo za prenehanje delovnega razmerja v JA. Ker pa mu je general Deli† sporočil,da ga bodo smatrali za dezerterja, če bo ostal v Sloveniji ,se je odločil zadevo urediti po redni poti, zato je dne 25.10 1991 z enoto JA odšel iz Slovenije. Prenehanje delovnega razmerja v JA mu je uspelo urediti dne 9.11.1991, dne 12.11.1991 pa se je vrnil k družini v Maribor. Navaja še,da je žena rojena v Sloveniji, da se v družini govori slovensko in, da je njegova domovina Slovenija.Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja,da je glede na to,da je bil tožnik zaposlen v JA, zaprosila za podatke o tožniku Ministrstvo za obrambo v Ljubljani.Iz podatkov, ki jih je posredovalo navedeno ministrstvo izhaja, da je tožnik sodeloval v pripravah agresije na Republiko Slovenijo. Iz dokumenta, ki ga je posredovala pooblaščena uradna oseba Ministrstva za obrambo izhaja, da je tožnik neposredno sodeloval pri izdelavi načrta"Bedem 91". Z navedenimi podatki je bil tožnik, ko je bil v postopku zaslišan, tudi seznanjen. Tožena stranka zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljneo.

Sodišče je tožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: Po določbi 3.odstavka 40.člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur.l.RS,št.1/91-I,30/91-I in 38/92 - ZDRS) ima tožena stranka pravico, da osebi, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva po 1.odstavku 40.člena navedenega zakona, zavrne vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, če bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red,varnost ali obrambo države. Toda tudi ko upravni organ odloča po prostem preudarku, mora predhodno popolno ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, ki utemeljeno kažejo na to, da bi prosilčeva pridobitev državljanstva Republike Slovenije pomenila nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. V obravnavanem primeru tožena stranka le navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik kot aktivna vojaška oseba sodeloval v pripravah agresije na Republiko Slovenijo in, da je neposredno sodeloval pri izdelavi načrta "Bedem 91", kar je tožnik, ko je bil v postopku zaslišan zanikal.Iz odločbe in poslanih upravnih spisov pa ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je tožena stranka ta dejstva ugotovila. Izpodbijana odločba tudi ni obrazložena v skladu z določbo 209.člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V odločbi je namreč le sklep o dejanskem stanju, ne pa tudi konkretno ugotovljeno dejansko stanje in dokazi zanj. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je podatke o tožnikovem sodelovnju v pripravah agresije na Republiko Slovenijo in v pripravah načrta "Bedem 91" posredovala pooblaščena uradna oseba Ministrstva za obrambo. Ne glede na to, da z odgovorom na tožbo ni mogoče dopolnjevati razlogov izpodbijane odločbe tudi sicer navedbe pooblaščene uradne osebe, ne da bi bila ta oseba v postopku zaslišana, ne morejo biti dokaz o odločilnih dejstvih.

Ne glede na navedeno sodišče pripominja, da je določbo 3.odstavka 40.člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije mogoče uporabiti le, če prosilec za državljanstvo Republike Slovenije izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije iz 1. odstavka 40. člena navedenga zakona. Tožena stranka sicer ugotavlja, da tožnik te pogoje izpolnjuje, vendar za tak zaključek tožene stranke v upravnih spisih ni podlage. Tožnik je namreč v postopku, ko je bil zaslišan sam izjavil, da je z enoto JA odšel iz Slovenije. Da torej tožnik izpolnjuje pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji iz podatkov poslanih upravnih spisov ni mogoče zaključiti.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2.odstavka 42.člena v zvezi z 2.odstavkom 39.člena zakona o upravnih sporih. Zakon o upravnih sporih in zakon o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije(Ur.l.RS,št.1/91-I).