Jedro

Dolžnost prve tožene stranke kot delodajalca je, da zagotovi varne pogoje za delo. V obravnavanem primeru prva tožena stranka te svoje obveznosti ni izpolnila. Ni poskrbela, da bi bili delavci poučeni o tem, da stolice ne smejo uporabljati pri jemanju vzorcev iz stroja. Stolice, ki ni več služila prvotnemu namenu za odlaganje valjev, ni odstranila. Pri tem pa ni poskrbela niti za to, da bi bila stolica vsaj brezhibna. Vprašanje varnosti pri jemanju vzorcev je docela prezrla in prepustila ravnanje delavcev njihovi iznajdljivosti. Ni organizirala poteka dela tako, da bi bilo to varno. Vse to so razlogi, zaradi katerih je prva tožena stranka v celoti krivdno odgovorna za tožnikovo škodo.

Izrek

Reviziji se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da sta toženi stranki odgovorni za uveljavljano škodo do 70 odstotkov. Sprejelo je stališče, da je prva tožena stranka odgovorna za tožnikovo škodo, ker ni obnovila strohnjenega lesa na stolici, ki se je zlomila in je tožnik padel, ko je jemal vzorec škroba iz kartonskega stroja.

Soodgovoren pa je tudi tožnik, ki je uporabljal stolico, čeprav je imel na razpolago varnejši podest z ograjo.

Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi in spremenilo sodbo prve stopnje tako, da je ugotovilo celotno odgovornost toženih strank za tožnikovo škodo po njegovem tožbenem zahtevku. Zavrnilo pa je pritožbi obeh toženih strank. Potrdilo je prvostopno stališče, da je prva tožena stranka krivdno odškodninsko odgovorna. Ni pa ugotovilo tožnikove soodgovornosti. Vzrok za padec je bila strohnjena deska, kar pa na zunaj ni bilo vidno. Tožena stranka je odgovorna, ker kot delodajalec ni vzdrževala delovne naprave v uporabnem stanju, oziroma ni preprečila njene uporabe.

Proti tej sodbi vlagata reviziji obe toženi stranki. Druga tožena stranka uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni obe sodbi in zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da ju razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je za nesrečo v celoti kriv tožnik sam, ker je za jemanje vzorcev uporabil delovno sredstvo, ki temu ni bilo namenjeno. Od prve tožene stranke ni mogoče zahtevati, da bi vsakemu delavcu posebej preprečila nenamensko uporabo delovnih sredstev.

Prva tožena stranka v svoji reviziji uveljavlja vse revizijske razloge po 385.čl. Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno, da sodbi spremeni in zavrne tožbeni zahtevek, še nadalje podrejeno pa, da ugotovi deljeno odgovornost v razmerju 50 : 50. Navaja, da je tožnik stolico uporabljal v nasprotju z njenim namenom in da ni dokazal, da bil les strohnjen. Tožniku očita nepazljivost. Moral bi vedeti, da se nikdar ne sme stopiti na rob deske. Če se je deska sploh zlomila, se je zaradi tožnikove teže. Tožnik bi moral sam poskrbeti za svojo varnost. Uporabljati bi moral podest. Tudi če bi stopil na sredo deske, do padca ne bi prišlo.

Tožeča stranka na reviziji ni odgovorila in Državni tožilec Republike Slovenije se o njima ni izjavil (3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku).

Reviziji nista utemeljeni.

V postopku je bilo ugotovljeno, da so za jemanje vzorcev škroba iz kartonskega stroja vsi uporabljali tisto stolico, s katere je tožnik padel. Torej je bila to stalna praksa in zato ne drži očitek, da je tožnik stolico uporabil nenamensko. Četudi je bil sprva namen stolice, da se nanjo odlagajo valji, je ta namen kasneje odpadel in so jo delavci prve tožene stranke uporabljali samo še zato, da so nanjo stopili pri jemanju vzorcev. Tožena stranka je tako prakso dopuščala, pri tem pa ni poskrbela varnost stolice v tem smislu, da bi nadomestila strohnjeno desko z novo. Dolžnost prve tožene stranke kot delodajalca je, da zagotovi varne pogoje za delo. V obravnavanem primeru prva tožena stranka te svoje obveznosti ni izpolnila. Ni poskrbela, da bi bili delavci poučeni o tem, da stolice ne smejo uporabljati pri jemanju vzorcev iz stroja. Stolice, ki ni več služila prvotnemu namenu za odlaganje valjev, ni odstranila. Pri tem pa ni poskrbela niti za to, da bi bila stolica vsaj brezhibna. Vprašanje varnosti pri jemanju vzorcev je docela prezrla in prepustila ravnanje delavcev njihovi iznajdljivosti. Ni organizirala poteka dela tako, da bi bilo to varno. Vse to so razlogi, zaradi katerih je prva tožena stranka v celoti krivdno odgovorna za tožnikovo škodo, obseg odškodninske odgovornosti druge tožene stranke iz naslova zavarovanja odgovornosti pa je enak. Očitki, namenjeni tožniku, pri tem niso utemeljeni. Tožnik je ravnal v skladu z utečeno prakso. Ni mu mogoče očitati nobene kršitve navodil ali prepovedi, niti siceršnjega samovoljnega ravnanja. Z nadaljnjimi trditvami, da deska sploh ni bila strohnjena in da se je odlomila zaradi tožnikove teže, pa posega tožena stranka v dejanske ugotovitve. To na revizijski stopnji ni več mogoče (3. odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Zato revizijsko sodišče teh revizijskih navedb ne more upoštevati.

Glede na navedeno je odločitev sodišča druge stopnje pravilna.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo reviziji obeh toženih strank kot neutemeljeni (393.čl. ZPP).