Jedro

Jedro

Vprašanja, ki jih izpostavlja pritožba in na katere je treba odgovoriti za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, so specifično strokovne narave. Ker sodišče nima strokovnega znanja (prim. 243. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) s področja psihologije oz. psihiatrije, si je pomagalo z izvedencema, ki sta trditve pritožbe ovrgla.

Vprašanja, ki jih izpostavlja pritožba in na katere je treba odgovoriti za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, so specifično strokovne narave. Ker sodišče nima strokovnega znanja (prim. 243. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) s področja psihologije oz. psihiatrije, si je pomagalo z izvedencema, ki sta trditve pritožbe ovrgla.

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo in sklenilo, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo in sklenilo, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

2.Predlagatelj v pravočasni pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge ter predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje, podredno, da se spremeni in se nasprotno udeleženko postavi pod skrbništvo. V pritožbi navaja, da izvedenec ni odgovoril na vsa vprašanja oz. pripombe matere nasprotne udeleženke in predlagatelja ter da je bil do matere žaljiv. Meni, da izvedensko mnenje dr. A. A. ni strokovno, in opozarja, da je skupaj s pripombami na izvedensko mnenje predložil novo klinično psihološko poročilo, ki ga sodišče in izvedenec nista upoštevala. Ugotovitve sodišča so v nasprotju z novim kliničnim psihološkim poročilom, jasno je, da gre pri nasprotni udeleženki za avtistično motnjo s tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da ji onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za življenje. V nadaljevanju pritožba polemizira z ugotovitvijo, da nasprotna udeleženka potrebuje določeno pomoč. Pojasni, da je skrbnikova naloga, da nasprotni udeleženki nudi pomoč in podporo pri zadevah, za katere ne zmore poskrbeti sama, vendar ji v okviru njene sposobnosti še vedno omogoča oblikovati življenje po lastnih željah in predstavah.

2.Predlagatelj v pravočasni pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge ter predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje, podredno, da se spremeni in se nasprotno udeleženko postavi pod skrbništvo. V pritožbi navaja, da izvedenec ni odgovoril na vsa vprašanja oz. pripombe matere nasprotne udeleženke in predlagatelja ter da je bil do matere žaljiv. Meni, da izvedensko mnenje dr. A. A. ni strokovno, in opozarja, da je skupaj s pripombami na izvedensko mnenje predložil novo klinično psihološko poročilo, ki ga sodišče in izvedenec nista upoštevala. Ugotovitve sodišča so v nasprotju z novim kliničnim psihološkim poročilom, jasno je, da gre pri nasprotni udeleženki za avtistično motnjo s tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da ji onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za življenje. V nadaljevanju pritožba polemizira z ugotovitvijo, da nasprotna udeleženka potrebuje določeno pomoč. Pojasni, da je skrbnikova naloga, da nasprotni udeleženki nudi pomoč in podporo pri zadevah, za katere ne zmore poskrbeti sama, vendar ji v okviru njene sposobnosti še vedno omogoča oblikovati življenje po lastnih željah in predstavah.

3.Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

3.Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje popolno in prepričljivo ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa si je pomagalo tudi z dvema izvedencema psihiatrične stroke, ki sta oba ugotovila, da ni medicinskih indikaciji za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Ugotovila sta, da je nasprotna udeleženka s pomočjo svojcev in po potrebi odvetnika sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi. Na tej podlagi je predlog za postavitev pod skrbništvo pravilno zavrnilo. Sodišče namreč pod skrbništvo postavi osebo (in ji imenuje skrbnika), ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika).

5.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje popolno in prepričljivo ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa si je pomagalo tudi z dvema izvedencema psihiatrične stroke, ki sta oba ugotovila, da ni medicinskih indikaciji za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Ugotovila sta, da je nasprotna udeleženka s pomočjo svojcev in po potrebi odvetnika sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi. Na tej podlagi je predlog za postavitev pod skrbništvo pravilno zavrnilo. Sodišče namreč pod skrbništvo postavi osebo (in ji imenuje skrbnika), ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika).

6.Ko pritožba navaja, da izvedenec ni odgovoril na vsa vprašanja oz. pripombe in da je bil do matere žaljiv, ne pove, na katere pripombe ni odgovoril, prav tako ne v čem je bil žaljiv. Predlagatelj prav tako ne pojasni razlogov, zakaj meni, da je izvedensko mnenje dr. A. A. nestrokovno. V tem delu so pritožbene navedbe pavšalne in nanje ni mogoče odgovoriti. Pripombam na izvedensko mnenje priloženo strokovno mnenje je izvedenec dr. A. A. upošteval in pojasnil (list. št. 49 spisa), da rezultati klinično psihološkega pregleda z dne 21. 6. 2024 podpirajo navedbe izvedenskega psihiatričnega poročila, kar je v sklepu povzelo tudi sodišče prve stopnje. Tako ne drži, da izvedenec in sodišče pripombam priloženega klinično psihološkega poročila nista upoštevala. Pritožba nadalje navaja, da nikjer ni napisano, da bi izvedenka dr. B. B. osebno obiskala nasprotno udeleženko. To ne drži, saj je iz sklepa (8. točka obrazložitve) razvidno, da je izvedensko mnenje podala na podlagi podatkov spisa, razpoložljive zdravstvene dokumentacije, <em>pregleda nasprotne udeleženke</em> in razgovora z njeno učiteljico. Izvedenka je torej nasprotno udeleženko pregledala, kar pomeni, da je bila z njo v neposrednem stiku, torej svojega mnenja ni izdelala zgolj na podlagi prvega izvedenskega mnenja dr. A. A. Pritožba se sklicuje tudi na izvedensko mnenje Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS, da gre pri nasprotni udeleženki za tako hudo obliko neprilagojenega mnenja, da ji onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za življenje. Vprašanja, ki jih izpostavlja pritožba in na katere je treba odgovoriti za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, so specifično strokovne narave. Ker sodišče nima strokovnega znanja (prim. 243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) s področja psihologije oz. psihiatrije, si je pomagalo z izvedencema, ki sta trditve pritožbe ovrgla. Iz njunih ugotovitev izhaja, da je nasprotna udeleženka sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi, pri čemer se zaveda, kaj je zanjo dobro. Sposobna je pooblastiti drugo osebo, da jo zastopa v pravnih ali upravnih postopkih. Res ima nasprotna udeleženka določene deficite, a je s pomočjo bližnjih sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Pritožbeno sodišče glede tega pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je postavitev odrasle osebe pod skrbništvo skrajni ukrep, s katerim se zaščiti koristi in pravice osebe, ki ni več sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, pri nasprotni udeleženki pa tako stanje ni bilo ugotovljeno. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, potrebuje določeno pomoč le pri določenih opravilih v neznanem okolju in novih situacijah, se pa lahko sama odloča o zanjo pomembnih stvareh, pravicah in koristih, za pomoč je tudi sposobna pooblastiti druge osebe.

6.Ko pritožba navaja, da izvedenec ni odgovoril na vsa vprašanja oz. pripombe in da je bil do matere žaljiv, ne pove, na katere pripombe ni odgovoril, prav tako ne v čem je bil žaljiv. Predlagatelj prav tako ne pojasni razlogov, zakaj meni, da je izvedensko mnenje dr. A. A. nestrokovno. V tem delu so pritožbene navedbe pavšalne in nanje ni mogoče odgovoriti. Pripombam na izvedensko mnenje priloženo strokovno mnenje je izvedenec dr. A. A. upošteval in pojasnil (list. št. 49 spisa), da rezultati klinično psihološkega pregleda z dne 21. 6. 2024 podpirajo navedbe izvedenskega psihiatričnega poročila, kar je v sklepu povzelo tudi sodišče prve stopnje. Tako ne drži, da izvedenec in sodišče pripombam priloženega klinično psihološkega poročila nista upoštevala. Pritožba nadalje navaja, da nikjer ni napisano, da bi izvedenka dr. B. B. osebno obiskala nasprotno udeleženko. To ne drži, saj je iz sklepa (8. točka obrazložitve) razvidno, da je izvedensko mnenje podala na podlagi podatkov spisa, razpoložljive zdravstvene dokumentacije, <em>pregleda nasprotne udeleženke</em> in razgovora z njeno učiteljico. Izvedenka je torej nasprotno udeleženko pregledala, kar pomeni, da je bila z njo v neposrednem stiku, torej svojega mnenja ni izdelala zgolj na podlagi prvega izvedenskega mnenja dr. A. A. Pritožba se sklicuje tudi na izvedensko mnenje Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS, da gre pri nasprotni udeleženki za tako hudo obliko neprilagojenega mnenja, da ji onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za življenje. Vprašanja, ki jih izpostavlja pritožba in na katere je treba odgovoriti za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, so specifično strokovne narave. Ker sodišče nima strokovnega znanja (prim. 243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) s področja psihologije oz. psihiatrije, si je pomagalo z izvedencema, ki sta trditve pritožbe ovrgla. Iz njunih ugotovitev izhaja, da je nasprotna udeleženka sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi, pri čemer se zaveda, kaj je zanjo dobro. Sposobna je pooblastiti drugo osebo, da jo zastopa v pravnih ali upravnih postopkih. Res ima nasprotna udeleženka določene deficite, a je s pomočjo bližnjih sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Pritožbeno sodišče glede tega pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je postavitev odrasle osebe pod skrbništvo skrajni ukrep, s katerim se zaščiti koristi in pravice osebe, ki ni več sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, pri nasprotni udeleženki pa tako stanje ni bilo ugotovljeno. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, potrebuje določeno pomoč le pri določenih opravilih v neznanem okolju in novih situacijah, se pa lahko sama odloča o zanjo pomembnih stvareh, pravicah in koristih, za pomoč je tudi sposobna pooblastiti druge osebe.

7.Ker zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

7.Ker zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Zveza:

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262, 262/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 243

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262, 262/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 243

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.