Jedro

Odmera odškodnine za hudo poškodbo vratnega dela hrbtenice.

Izrek

I. Predlogu tožeče stranke za popravo sodbe se ugodi in se prvostopna sodba v uvodu v tekstu Z. T. d.d., Verovškova 60/b, L. popravi tako, da pravilno glasi: Z. T. d.d., Miklošičeva 19, L. II. Pritožbi tožeče in tožene stranke zoper sodbo se zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča in tožena stranka krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V zvezi z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova nepremoženjske škode, katero je tožnik utrpel kot gledalec prireditve Rally - M., ko je vanj trčil tekmovalni avtomobil, plačati odškodnino še v znesku 38.070,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2013 dalje do plačila (točka I izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 402,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbijata tožeča in tožena stranka. Tožeča stranka predlaga še popravo prvostopne sodbe v uvodu glede pravega naslova tožeče stranke.

3. Tožeča stranka prvostopno sodbo izpodbija v zavrnilnem delu zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika. Zahteva izplačilo odškodnine za tovrstno škodo v znesku 180.000,00 EUR, kot je uveljavljala v tožbi. Pri tem opozarja, da je bil tožnik kljub starosti 70 let aktiven kmetovalec in v posledici poškodbe ne more več kmetovati, zaradi česar duševno trpi. Iz aktivnega kmeta se je spremenil v oskrbovanega invalida ter je potreben stalne pomoči, ki mu jih nudi žena ter tretje osebe. Ima tudi velike težave z roko, težave, ki jih ima zaradi priklenjenosti na invalidski voziček pa lahko rešuje samo z fizioterapijo, katero plačuje sam. Tožnik je praktično zelo prizadet na vseh področjih življenja, to je doma in v okolju v katerem sicer živi. Sam poskuša narediti vse, da bi omilil posledice poškodb in se v tej smeri vsakodnevno bori za izboljšanje kvalitete življenja, kar pa mu glede na težo poškodb preveč ne uspeva. Povsem je tudi izvzet iz družabnega življenja v katerem je bil poprej zelo aktiven, zlasti pri humanitarnih aktivnostih lokalne skupnosti in v okviru društva za razvoj kmetijstva. Nadalje pritožba opozarja na zaslužke zavarovalnic in pritožbenemu sodišču predlaga odmero odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti v znesku 180.000,00 EUR.

- Hkrati s pritožbo tožeča stranka predlaga tudi popravo prvostopne sodbe v uvodu glede naslova tožene stranke, ki pravilno glasi: Miklošičeva 19, Ljubljana. Takšen pravilen naslov tožene stranke je tožeča stranka navedla v tožbi.

4. Tožena stranka prvostopno sodbo v obsodilnem delu izpodbija zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. V dokaj obširni pritožbi ponavlja okoliščine vplivne na odmero odškodnine za prestane fizične bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju, za strah, za zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost ter se zavzema ob sklicevanju na sodno prakso (sodba VS RS II Ips 196/2012) ter pravilno uporabo materialnega prava (179. člen in 182. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) za znižanje odškodnine. V obravnavanem primeru pravična denarna odškodnina po pritožbi za prestane fizične bolečine znaša 20.000,00 EUR, za prestani strah 5.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjske aktivnosti 70.000,00 EUR in za skaženost 5.000,00 EUR.

5. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe tožene stranke. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

- K pritožbam tožeče in tožene stranke zoper sodbo:

6. Pritožbi tožeče in tožene stranke zoper sodbo sta neutemeljeni.

7. Med pravdnima strankama nista sporna pasivna legitimacija tožene stranke (ta temelji na zavarovalni pogodbi - priloga B2) in temelj tožbenega zahtevka. Tudi ni sporno, da je tožena stranka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo tožeči stranki že plačala 3.000,00 EUR dne 30. 11. 2012, 5.000,00 EUR dne 21. 2. 2013 in 89.429,01 EUR dne 31. 5. 2013, torej skupno 97.429,01 EUR. Zraven tega tožena stranka plačuje tožeči stranki mesečno rento (izguba dohodka z delom na kmetiji) v višini 990,00 EUR. V času nezgode je bil tožnik star 71 let, dobrega zdravja, delal je na kmetiji in je bil zelo aktiven pri delovanju v humanitarnih organizacijah ter v družabnem (tudi političnem) življenju lokalnega okolja.

8. Pravila za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo določa 179. člen OZ,(1) za povrnitev bodoče škode pa določba 182. člena OZ.(2) Temeljni načeli po določbi 179. člena OZ za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevaje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.(3) - K odmeri odškodnine za pretrpljene telesne bolečine:

9. Prvostopno sodišče pravilno, na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke (komisija za fakultetna izvedenske mnenja Univerze v L., za katerega sta izvedensko mnenje izdelala prof. dr. D. M. S. ter prof. dr. P. P. in prof. dr. J. B., kot predsednik komisije, nadalje izvedenec) ter izpovedbe tožeče stranke, ugotavlja: - da je bila tožeča stranka dne 30. 6. 2012 pregledana v Urgentni kirurški ambulanti UKC M., nakar je bila od 30. 6. 2012 do 9. 7. 2012 hospitalizirana na oddelku za perioperativno intenzivno terapijo, od 9. 7. 2012 do 28. 8. 2012 pa na oddelku za travmatologijo. Od 28. 8. 2012 do 21. 2. 2013 je bila tožeča stranka na medicinski rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu S. (URI S.), nakar je bila po lastnih navedbah nameščena v dom za ostarele DOSOR R.; - da je tožeča stranka v predmetnem škodnem dogodku utrpela naslednje poškodbe: nestabilnost vratnega segmenta med tretjim in četrtim vratnim vretencem, pri čemer je bil ugotovljen posteriorni premik tretjega vratnega vretenca za približno dva do tri milimetre z zoženjem spinalnega kanala na tej višini in v tem nivoju okvaro oziroma oteklino hrbtenjače, zlom desnega spodnjega sklepnega nastavka, zlom telesa šestega vratnega vretenca brez premikov odlomkov, tako pa je v skupnem učinku tožeča stranka utrpela nestabilno poškodbo vratne hrbtenice, ki je bila kirurško oskrbljena in stabilizirana z notranjim fiksatorjem, utrpela je spastično delno ohromitev vseh udov, zlom telesa tretjega prsnega vretenca brez premika odlomkov, zlom telesa drugega ledvenega vretenca, oba zloma pa sta se zacelila z minimalnim znižanjem višine teles, nadalje rano na glavi v čelnotemenskem predelu, udarnino levega čelnosenčničnega predela, udarnino levega obočesnega predela in odrgnino levega uhlja. Poleg navedenega pa izvedenca še ugotavljata, da so pri tožeči stranki prisotne tudi izrazite degenerativne spremembe na skeletu aksialnega skeleta, ki pa same po sebi niso vzrok predmetnih poškodb in tudi ne trajnih posledic; - v posledici teh poškodb je tožeča stranka trpela telesne bolečine različne intenzivnosti in v različnem trajanju. Po oceni izvedencev je tako trpela bolečine hude intenzitete, ki jih je bilo potrebno blažiti z močnimi analgetiki v obliki injekcij v prvih petih tednih po škodnem dogodku. V nadaljnjih štirih mesecih, predvsem v času rehabilitacije v URI S., je tožeča stranka trpela za bolečinami srednje intenzitete, ki jih je bilo potrebno blažiti z analgetiki v obliki tablet in kapljic. Trpela pa je tudi lažje bolečine, ki so bile sprva stalne in nato občasne, v skupnem seštevku pa so trajale v obdobju leta dni. Tudi po tem času je tožeča stranka trpela občasne lažje bolečine v obliki mravljinčenja v prstih rok, možne pa so tudi bodoče občasne lažje bolečine, predvsem ob vremenskih spremembah; - da je tožeča stranka trpela mnogotere nevšečnosti med zdravljenjem, med katerimi so tudi hospitalizacija, opisana pod točko 11. sodbe, prestala je operacijo vratne hrbtenice in njeno učvrstitev z notranjim fiksatorjem, kirurško oskrbo rane na glavi, prejemala je različne infuzijske raztopine in zdravila v žilo ter analgetike v obliki injekcij in tablet. Prejemala je tudi različne antibiotike. Dihanje je bilo tožeči stranki omogočeno z umetnimi pljuči v prvih sedmih dnevih po škodnem dogodku, ko je bila v umetni omami, pri čemer je sprva dihala preko cevke, ki je bila vstavljena skozi usta v sapnik, kar je predstavljajo nevšečnost, četrti dan po škodnem dogodku pa je bila dihalna cevka zamenjana z traheotomijo, kar predstavlja operacijsko odprtje sapnika in namestitev kanile v sapnik za omogočeno neovirano dihanje. Nadalje je tožeča stranka prestala menjavo kanile v času hospitalizacije s strani specialista otorinolarinologa, menjavo običajne kanile za govorno kanilo, odstranitev kanile in prelepljenje traheostome 36. dan po njeni vstavitvi, prestala je tudi respiratorno fizioterapijo z inhalacijami v času hospitalizacije ter aspiracije preko kanile. V času hospitalizacije je uživala tablete za spanje, prejemala je tablete proti spastičnosti mišičja zgornjih in spodnjih udov, začetno hranjenje je bilo per os skozi usta, odvajanje blata je bilo omogočeno s pomočjo svečk in občasno klizem. Prestala je odstranjevanje šivov, po operaciji je nosila vratno opornico, zaradi katere se je v zatilju naredil manjši dekubitus, ki se je zacelil z ustreznimi prevezami. Prestala je številne laboratorijske preiskave krvi, v njenem organizmu pa je bilo dokazano nosilstvo ESBL v rektumu in izolat tudi v urinu, zaradi česar je tožeča stranka potrebovala izolacijo od drugih pacientov ter oskrbovancev v DSO, pri čemer pa je znano, da ta okužba v domačem okolju izzveni. Vzeti so ji bili tudi brisi nosne sluznice, žrela in dimelj za izključitev hospitalne okužbe z MRSA, ki je bila negativna. Prestala je EMG preiskavo zgornjih in spodnjih udov in urodinamsko preiskavo, vstavljen je imela stalni urinski kateter, ki je bil v času rehabilitacije v URI S. zamenjan z Urinal kondomi, katerih uporaba pa je sicer nevšečna, saj je potrebna menjava na nekaj dni, ter urinskimi vrečkami, samokateterizacij pa tožeča stranka ne zmore. Nameščeno je imela plenico čez noč, sedaj pa bodisi seč spontano izvaja v račko oziroma urinsko steklenico, ki mu jo namešča žena, ali pa nosi plenico, predvsem kadar gre na daljše izhode iz hiše. Tožeča stranka je prestala tudi rentgensko slikanje, tako običajno kot CT preiskavo, kar pomeni določeno rentgensko sevanje, ki pa je zdravju škodljivo. Prestala je tudi MR preiskavo vratne hrbtenice, ki pa ne pomeni rentgenskega sevanja, se pa vrši v cevi. Po škodnem dogodku je bila pri tožeči stranki potrebna začetna lokomotorna in respiratorna fizioterapija, bila je tudi navezana na bolniško posteljo, preden je pričela s posedanjem v postelji in postopoma na invalidskem vozičku. Pojavila se je začetna vertikalizacija tožeče stranke, hoja je bila omogočena le s pomočjo hodulje in dveh fizioterapevtov. V času hospitalne medicinske rehabilitacije v URI S. je bila pri tožeči stranki prisotna zelo omejena pokretnost in mobilnost tožeče stranke in stalna odvisnost od pomoči druge osebe, sedaj tožeča stranka urinira kontrolirano v urinsko steklenico, ima plenico, prisotna je povečana spastičnost mišičja zgornjih in spodnjih udov, izraziteje desnega zgornjega uda, tožeča stranka pa uživa tudi zdravila proti povečanemu mišičnemu tonusu.

10. Na podlagi takih ugotovitev je prvostopno sodišče tožniku z odmero denarne odškodnine za prestane telesne bolečine v višini 35.000,00 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena in 182. člena OZ. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke za znižanje odškodnine za tovrstno nepremoženjsko škodo, so neutemeljena.

- K odmeri odškodnine za prestani strah:

11. Prvostopno sodišče pravilno na podlagi izvedenca ugotavlja, da tožnik v posledici nezavesti primarnega strahu ni trpel, trpel pa je dolgotrajen sekundarni strah, ki se je odražal tudi kot strah za izgubo življenja. To potrjuje tudi izpovedba tožnika. Prvostopno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe tako pravilno ugotavlja: „Tako je tožeča stranka za hudim sekundarnim strahom trpela skupno dva meseca, natančneje od 30. 6. 2012 do 28. 8. 2012, za zmernim sekundarnim strahom eno leto in en mesec, natančneje od 29. 8. 2012 do 24. 9. 2013, za blagim sekundarnim strahom pa trpi vse od 25. 9. 2013 še danes in ga izvedenca ocenjujeta kot trajnega. Po škodnem dogodku je tožeča stranka doživela duševne bolečine, ko jo je bilo strah za svoje življenje, pri njej je zaznati tudi psihično motnjo, t.i. Psihoorganski sindrom z okrnjenostjo spoznavnih sposobnosti, ki vplivajo tudi na podajanje izjav o doživljanju strahu in do odnosa tožeče stranke do lastnega življenja ob upoštevanju izjave tožeče stranke, podane pri izvedencu psihiatru, da se vse skupaj po obravnavanem škodnem dogodku pri njej dogaja v sanjah, kar je t.i. derelizacija. Strah tožeče stranke za izgubo življenja se je pričel po vzpostavitvi zavesti oziroma se ga spominja od trenutka, ko je bila sposobna tvoriti dolgoročni spomin, pri čemer pa je možno, da je tožeča stranka doživljala strah že pred tvorbo dolgoročnega spomina. Glede na opise telesnega stanja tožeče stranke in resnosti poškodb, ki jih je utrpela ob škodnem dogodku z poškodovanostjo osrednjega živčevja in glede na starost tožeče stranke ob škodnem dogodku dne 30. 6. 2012 je mogoče ugotoviti, da je bil strah tožeče stranke za izid zdravljenja po vzpostavitvi zavesti tega dne hud, saj se je glede na telesno stanje po poškodbi upravičeno bala za svoje življenje. Strah za svoje življenje je trajal do delnega izboljšanja telesnega stanja, to je do zaključka zdravljenja na Oddelku za travmatologijo, UKC Maribor dne 28. 8. 2012. V času zdravljenja na intenzivni enoti je tožeča stranka trpela strah zaradi ogroženosti lastnega življenja ob zadobljenih telesnih poškodbah. V času bolnišničnega zdravljenja je bila tožeča stranka v strahu za izid zdravljenja, saj ni bilo jasno, kakšne posledice bodo zapustile poškodbe, ki jih je zadobila, zlasti kakšne bodo posledice oškodovanosti osrednjega živčevja in kakšna bo okrnjenost gibanja tožeče stranke. Tudi po zaključku zdravljenja v UKC Maribor strah tožeče stranke za izid zdravljenja ni minil. Ostajal je strah, da se telesno stanje ne bi poslabšalo in se tožeča stranka ne bi mogla gibati, ni pa je bilo več strah za življenje. Zdravljenje je nadaljevala z rehabilitacijo, vendar ni mogla vedeti, kakšna gibalna oviranost bo ostala po zadobljenih poškodbah po obravnavanem škodnem dogodku. Strah se je nadaljeval v zmerni intenziteti do 24. 9. 2013, ko je bila tožeča stranka na prvem kontrolnem pregledu v URI S. in je mogla vedeti, da bo omejena gibljivost roke ohranjena. Od 25. 9. 2013 do sedaj je prisoten blag strah za izid zdravljenja, tožeča stranka je zaskrbljena, da se njeno zdravstveno stanje poslabša do te mere, da ne bo sposobna premikati nobene od zgornjih okončin. Glede na dosedanji potek strahu in glede na zdravstveno stanje tožeče stranke je pričakovati, da bo tovrsten strah trajen in bo obstajal v blagi intenziteti še v prihodnje.“ Na podlagi takšnih pravilnih ugotovitev se pritožbeno sodišče pridružuje sodišču prve stopnje, da pravična denarna odškodnina za prestani strah znaša 10.000,00 EUR. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke, da ugotovljene okoliščine ob pravilni uporabi materialnega prava narekujejo nižjo odškodnino za prestani strah, so neutemeljena.

- K odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti:

13. Na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca ter izpovedbe tožnika prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je tožnik v posledici poškodb utrpel trajno zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti in delovnih sposobnosti, zaradi česar trpi duševne bolečine. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, „da je zaradi ostale spastične tetrapareze vezan v glavnem na sedenje v invalidskem vozičku in prevoz z njim, z oporo in pomočjo lahko hodi na krajše razdalje nekaj korakov. Že tako prisotno telesno oviranost dodatno zapletajo psihične težave v sklopu psihoorganskega sindroma z okrnjenimi spoznavnimi sposobnostmi. Sicer je v vseh aktivnostih odvisna od pomoči druge osebe. Pri tožeči stranki so poškodbe, ki jih je utrpela zaradi obravnavane nezgode, pustile tako strukturne kot funkcionalne trajne posledice. Zmanjšane so sposobnosti na različnih življenjskih aktivnostih. Na področju učenja in uporabe znanja se pri tožeči stranki pojavljajo zmerne težave zaradi okrnjenosti spoznavnih sposobnosti, zaradi česar je učenje novega oteženo in tožeča stranka ni zmožna brez večjega napora in po daljšem času, kot sicer pridobiti znanja in omejenih veščin (glede na telesno stanje tožeče stranke). Tudi pridobljenega znanja tožeča stranka ni sposobna brez težav uporabiti. Težave se lahko pojavljajo pri osredotočanju pozornosti, razmišljanju, reševanju problemov, sprejemanju odločitev. V skladu z ocenjevalno lestvico Mednarodne klasifikacije funckioniranja (MKF) je področje učenja in uporabe znanja pri tožeči stranki ocenjeno z oceno 2 - zmerno, kar označuje srednjo okvaro oziroma prizadetost v obsegu 25-49 odstotkov. Z enako oceno je bilo ocenjeno sporazumevanje tožeče stranke, zlasti na področju pisnih sporočil, ohranjeno je sicer sporazumevanje na govornem področju, vendar moteno s šibkejšimi asociacijami in izgubljanjem v podrobnostih (blage formalin motnje mišljenja in posledično sporazumevanja). Z oceno 3 - velika problematičnost v razponu 50-95 odstotkov je ocenjeno področje medsebojnih stikov in odnosov, ki so pri tožeči stranki zaradi psihoroganskega sindroma moteni, dodatno pa ohranjanje medosebnih odnosov ovira gibalna oviranost tožeče stranke. Oškodovanost se kaže pri osnovnih medosebnih stikih, kompleksnih medosebnih stikih, splošnih medosebnih stikih vključno z odnosi z neznanci, uradni odnosi, neuradni odnosi in intimna razmerja. Enako sta izvedenca ocenila področje življenja v skupnosti, družbi in državi, ki je pri tožeči stranki okrnjeno v veliki meri na vseh podpodročjih, kot so življenje v skupnosti, rekreacija in prosti čas, vera in duhovnost, človekove pravice in politično življenje in državljanstvo. Na teh področjih tožeča stranka zaradi okrnjenih spoznavnih sposobnosti ni sposobna v popolnosti sodelovati in se v omenjene aktivnosti vključevati zaradi psihične motnje in gibalne oviranosti. Zlasti je to področje pri tožeči stranki okrnjeno, ker se je prej aktivno vključevala v tovrstne aktivnosti, pri njej je ohranjena le komunikacija preko telefona ali močno omejeni stiki na domu tožeče stranke, sodelovanje na drugih srečanjih pa je pri njej močno ovirano zaradi gibalne oviranosti. Se pa nadalje pri tožeči stranki pojavlja velika do popolna problematičnost na področju splošnih opravil in zahtev, po MFK ocenjenih z oceno 3-4 oziroma 50-100 odstotki, saj ni sposobna izvajati več opravil hkrati, ne more izvajati nalog vsakodnevne rutine. Težko obvladuje stres in druge psihološke zahteve zaradi psihoorganskega sindroma po poškodbi osrednjega živčevja. Z oceno 3-4 sta izvedenca ocenila tudi področje gibanja, saj je na krajše razdalje samostojno težje pokretna z invalidskim vozičkom, na krajše razdalje je tudi slabo pokretna s pomočjo hodulje in z asistenco dveh oseb. Enaka ocena pa velja tudi za področje skrbi zase, saj je tožeča stranka povsem odvisna od druge osebe pri pripravi hrane. Osebno nego lahko izvaja le delno sama, kot je umivanje zob, obraza in rok, sicer pa je v večji meri odvisna od pomoči in nege druge osebe. Ima tudi veliko okrnjeno sposobnost za lastno urejenost ter za oblačenje in obuvanje, saj sama ne more obleči hlač, majic, srajc, jopic ipd. ter sama obuti čevljev. Kot popolno problematično oziroma z oceno 4, kar predstavlja prizadetost v razponu 96-100 odstotkov, pa sta izvedenca ocenila življenje doma in najpomembnejša področja življenja. Pri slednjih je funkcioniranje tožeče stranke prizadeto v celoti na vseh podpodročjih, kot so izobraževanje, delo in zaposlitev ter ekonomsko življenje. Tožeča stranka je sicer upokojena, vendar je od predmetne poškodbe dalje nesposobna za dodatno delo na lastni kmetiji. Na področju življenja doma ima tožeča stranka tako popolno prizadetost, saj je povsem okrnjena njena sposobnost pri zagotavljanju bivališča, dobrin in storitev in potrebuje pomoč drugih. Skupno zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri tožeči stranki sta izvedenca ocenila z oceno 3, kar torej označuje veliko problematičnost, okvaro oziroma prizadetost.“ Prvostopno sodišče nadalje tudi pravilno ugotavlja, da tožnik v posledici utrpelih poškodb tudi več ne more opravljati humanitarnih dejavnosti (bil je aktiven član Rdečega križa, redoma je obiskoval 25 starostnikov v svojem kraju, katerim je pomagal) in je praktično povsem izvzet iz družabnega, društvenega in političnega življenja lokalnega okolja, zaradi česar tudi trpi.

13. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi takih ugotovitev z odmero denarne odškodnine za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 80.000,00 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče stranke za zvišanje preživnine in tožene stranke za znižanje odškodnine za tovrstno nepremoženjsko škodo, so materialno pravno neutemeljena.

- K odmeri odškodnine zaradi skaženosti:

14. Odškodnino zaradi skaženosti sodišče v skladu s 179. členom OZ odmeri ob upoštevanju subjektivnih in objektivnih meril. Slednja zajemajo spremembo oškodovančeve zunanjosti, njeno opaznost, obseg in možnost zakrivanja poškodb, starost, spol, ipd.. Subjektivna merila pa se odražajo v vplivu spremembe zunanjosti na oškodovančevo duševno ravnovesje oziroma počutje nasploh. Upoštevati je potrebno, v kolikšni meri spremenjeni videz vpliva na pozornost okolice. Pojem skaženosti je pravni standard in ga ne gre razumeti v medicinskem pomenu te besede, kjer se s skaženostjo označujejo take spremembe zunanjosti, ki v okolici zbujajo določeno mero pozornosti, radovednosti in neprijetnih občutkov.

15. Izhajajoč iz navedenih materialno pravnih izhodišč je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da tožnik trpi duševne bolečine zaradi skaženosti, ki se kaže v uporabi invalidskega vozička zaradi spastičnosti, izkrivljenosti rok ter zaradi brazgotine, vidne po opravljeni traheostomi. Tožnikovo trpljenje zaradi skaženosti je povečano ob dejstvu, da je bil tožnik v lokalnem okolju očitno zelo aktiven in družaben, kar pomeni, da je imel stalne stike z ljudmi iz lokalnega okolja. Posledice poškodb pa so pri tožniku povzročile opisano skaženost, zaradi katere tožnik v okolju zagotovo vzbuja pomilovanje. Pritožbeno sodišče se tudi pri odmeri te odškodnine pridružuje prvostopnemu sodišču in sicer, da pravična denarna odškodnina za tovrstno škodo znaša 13.000,00 EUR.

16. Tožniku je tako prisojena odškodnina v skupnem znesku 138.000,00 EUR. Tako prisojena odškodnina je po presoji pritožbenega sodišča v skladu z določbo 179. člena in 182. člena OZ ter v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obstoječo sodno prakso za podobne primere. Pri sodni praksi za podobne primere se prvostopno sodišče pravilno sklicuje na judikate VS RS II Ips 339/2004, II Ips 334/2005, II Ips 659/2007, II Ips 566/2006, II Ips 20/2010, II Ips 18/2011, VIII Ips 135/2010. Sklicevanje tožeče stranke na judikat VS RS II Ips 196/2012 pa tudi ne more spremeniti (znižati) po sodišču prve stopnje prisojene odškodnine, ker je v tej zadevi prisojena odškodnina primerljiva z prisojo odškodnine v navedenem judikatu.

17. Ker je tožena stranka tožeči stranki že izplačala 97.429,01 EUR odškodnine iz naslova nepremoženjske škode je tako dolžna tožeči stranki plačati še 38.070,99 EUR s pripadajočimi zakonskim zamudnimi obrestmi ter ji povrniti pravdne stroške, kot jih je pravilno odmerilo prvostopno sodišče. 18. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbah odločilo, kot je razvidno iz izreka pod točko II te odločbe.

19. Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, tožeča stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

- K predlogu tožeče stranke za popravo sodbe:

20. Tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da popravi očitno administrativno napako v uvodu izpodbijane sodbe glede naslova tožene stranke. Naslov tožene stranke ni na Verovškovi 60/b, L., temveč na Miklošičevi 19, L., kot je tožeča stranka tudi pravilno zapisala v tožbi. Zatrjevano drži in zato je pritožbeno sodišče ob uporabi določbe 328. člena ZPP odločilo, kot je razvidno pod točko I izreka te odločbe.

21. S predlogom za popravo sklepa niso nastali nobeni stroški.

OP. št. (1) : Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo, pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

Op. št. (2) : Sodišče prisodi na zahtevo oškodovanca odškodnino tudi za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti.

OP. št. (3) : Tako sodba VS RS II Ips 273/2013 z dne 22. 10. 2015.