Jedro

Tožnik v tožbi navaja zgolj ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov, to je na odločbo o prekršku, saj zatrjuje, da ni storil dejanja, za katero mu je bila izrečena denarna globa. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Davčni organ začel davčno izvršbo z rubežem denarnih sredstev tožnika zaradi plačila globe v znesku 2.000,00 EUR ter stroškov postopka v višini 25,00 EUR. Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavlja odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, št. 710-149/2013-3 z dne 6. 2. 2013, ki je postala izvršljiva dne 28. 5. 2014 ter s katero je bila tožniku izrečena denarna globa. V skladu z določbo 156. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti. Ker tožnik svoje obveznosti ni poravnal, so izpolnjeni pogoji za začetek davčne izvršbe.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno. V obravnavanem primeru so izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, saj je obstajala neporavnana obveznost in veljaven izvršilni naslov opremljen s potrdilom o izvršljivosti. Davčni organ pa nima pristojnosti, da bi preverjal, ali je potrditev izvršljivosti pravilna. Prav tako je znesek globe, ki se z izpodbijanim sklepom terja od tožnika, isti, kot je naveden v izvršilnem naslovu.

3. Tožnik v tožbi vztraja, da ni odložil odpadnega lesa na parc. št. 638 k.o. ..., ki je v lasti sosedov, za kar ga obremenjuje inšpektor. Globa mu je bila izrečena, ker sta njegova starša pri inšpektorju podala prijavo zoper soseda glede teh odpadkov, prav tako je v zvezi s tem sam podal izjavo na zapisnik. Očitno je, da kršitev ne smeš prijaviti, ker potem sam dobiš plačilni nalog. Navedeni odpadki so še sedaj na parceli, vendar inšpektor glede tega ne ukrepa. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi ter pripominja, da se tožbene navedbe vsebinsko nanašajo na izvršilni naslov, tega pa v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tudi po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, prav tako izpodbijani akt vsebuje vsa pravno relevantna dejstva in jih tudi veže na ustrezno pravno podlago. Sodišče zato na podlagi določbe drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sledi utemeljitvi tožene stranke, saj tožnik v tožbi ne navaja nič takega, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev oz. navaja ugovore, ki v tem postopku niso dopustni.

7. V obravnavanem primeru gre za izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe o prekršku št. 710-149/2013-3 z dne 6. 2. 2013, ki jo je izdal Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje, ter s katero je bila tožniku izrečena globa v znesku 2.000,00 EUR. Po določbi 146. člena ZDavP-2 je v primerih, kadar se na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal organ, pristojen za odmero te obveznosti. V skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.

8. Tožnik pa v tožbi navaja zgolj ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov, to je na odločbo o prekršku, saj zatrjuje, da ni storil dejanja, za katero mu je bila izrečena denarna globa. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo. V postopku davčne izvršbe namreč davčni organ le izterjuje obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu. Ugovore, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov, pa bi moral tožnik uveljavljati v postopku izdaje odločbe o prekršku, ki predstavlja izvršilni naslov v obravnavanem primeru.

9. Sodišče v postopku davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona. Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje navedene pogoje ZDavP-2, prav tako je davčni organ upošteval določbo 159. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, ter določbo 160. člena istega zakona, ki določa omejitve pri davčni izvršbi.

10. Ker tožnik drugih ugovorov, ki bi se nanašali na samo prisilno izterjavo, v tožbi ne navaja, je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.