Jedro

Odločitev toženca, da odkloni plačilo sorazmernega dela stroškov uporabniku hiše, je zoper določilo čl. 28 SZ. Za primer, da se z ukrepi upravnika ne strinja, se mora poslužiti možnosti, ki mu jo v čl. 28 Stanovanjski zakon ponuja - to je ugovora in predlagati sklic lastnikov stanovanj in skušati spor skupno urediti.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik trpi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vzdržalo sklep o izvršbi opr. št. I 1658/97 v veljavi glede na 65.760,00 SIT skrčeni zahtevek tožeče stranke in naložilo ta znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 1996 dalje (to je od zapadlosti zadnjega vtoževanega neplačanega obroka za storitve tožeče stranke) in izvršilnimi stroški v znesku 13.215,00 SIT ter pravdnimi stroški v znesku 19.162,00 SIT tožencu v plačilo.

Toženec se je pritožil zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožbenega razloga bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku ni obrazložil. Zatrjeval pa je zmotno ugotovitev dejanskega stanja s tem, da je trdil, da je sodišče prve stopnje povzelo v sodbo le tisti del izpovedi priče K., da storitev tožeče stranke ni bila kvalitetno izvršena. Štelo je, da je tožeča stranka zaračunavala stroške svojih storitev v skladu s pogodbo in določbami zakona. Ni pa odgovorilo na toženčeve ugovore, da nikoli ni imel pregleda dejansko nastalih stroškov, čeprav je pri tožeči stranki zahteval, da mu jih pokažejo. Zaradi tega je odklonil plačilo vtoževanih stroškov. Meni, da so tudi obresti nepravilno obračunane. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odgovora na pritožbo ni bilo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določbe 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) je sodišče druge stopnje postopek nadaljevalo na podlagi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/94, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90 - v nadaljevanju: ZPP), saj je bila izpodbijana sodba izdana pred uveljavitvijo sedaj veljavnega zakona. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa odločujoča dejstva, potrebna za odločitev o sporu pravdnih strank. Svojo odločitev je oprlo materialnopravno na čl. 28 Stanovanjskega zakona, ki določa med drugim,da je naloga upravnika stanovanjske hiše (kar je tožeča stranka na podlagi vpisa v register upravnikov za hišo Pucova 5 pri tukajšnjem sodišču) razdeljevanje in izterjava prispevkov in stroškov ter redno poravnavanje obveznosti za vzdrževanje hiše. Tožeča stranka je izkazala z računi, da je poravnavala stroške za vzdrževanje hiše in da je na toženo stranko odpadel v plačilo ustrezni del njegovemu solastninskemu delu hiše. Upravnik je dolžan seznanjati o svojem poslovanju lastnike hiše in izdelati zaključni račun. Ukrepi upravnika, ki jih odredi v mejah svojih pristojnosti, so obvezni za vse lastnike. Če pa se lastnik z ukrepi upravnika ne strinja, se jim lahko izogne le z ugovorom. V tem primeru se s sklicom ostalih lastnikov spor obravnava in o njem odloči. Na podlagi tega zakonitega določila je toženec dolžan prispevati k stroškom storitev in ukrepov tožeče stranke in njihovega plačila ne sme odkloniti. Zato odločitev toženca, da plačilo sorazmernega dela storitev odkloni, ni sprejemljiva in je zoper cit. zakonito določilo.

Za primer, da se z ukrepi upravnika toženec ne strinja, se mora poslužiti možnosti, ki mu jo v čl. 28 Stanovanjski zakon ponuja - to je ugovora in predloga, da se skliče vse lastnike stanovanj in skupno skuša spor urediti.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje potem, ko je ugotovilo še, da sodišče prve stopnje ni kršilo tistih določil zakona, ki jih preizkuša pritožbeno sodišče skladno s čl. 365/II ZPP/77 uradoma.

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora po načelu uspeha po čl. 154 v zvezi s členom 166 ZPP/77 trpeti pritožbene stroške sam.