Jedro

Revident, ki zatrjuje, da je revizija dovoljena, ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, mora to vprašanje navesti ob primerni uporabi četrtega odstavka 367.b člena ZPP, sicer Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka po odvetniku dne 29. 9. 2009 vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Davčnega urada Maribor z dne 30. 4. 2008, s katero je bil tožeči stranki za leto 2007 odmerjen davek od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev v znesku 4.270,00 EUR. Tožena stranka pa je z odločbo z dne 25. 9. 2008 kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno odločbo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. To stališče pa je potrdilo še v odločbah Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009. 5. Tožeča stranka v reviziji zatrjuje, da gre glede na vsebino zadeve za odločitev o več pomembnih pravnih vprašanjih, zato je revizija dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka v reviziji ni navedla nobenega pomembnega pravnega vprašanja na način, kot bi morala glede na četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja tudi v upravnem sporu. Po tej določbi mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno. Ker torej tožeča stranka zgolj pavšalno navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o več pomembnih pravnih vprašanjih, vložena revizija po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena.

7. Glede na navedeno je senat Vrhovnega sodišča revizijo tožeče stranke zavrgel na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.