Up-186/97

5.11.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. L. iz S., ki ga zastopa J. G., odvetnik v L. na seji senata dne 5. novembra 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba J. L. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1012/96 z dne 2.4.1997 in sklep Okrajnega sodišča v Kočevju št. D 259/87 z dne 19.6.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Na temelju izpodbijanih sklepov ni bil za dediča - prevzemnika zaščitene kmetije določen pritožnik, temveč njegov brat.

2.Tako sodno odločitev pa razume pritožnik kot kršitev njegove pravice do dedovanja (33. člen Ustave).

3.Ko svojo trditev utemeljuje, pritožnik sodiščema predvsem očita, da sta v njegovo škodo zmotno razlagali pomen dejstva, da je bil njemu uradno priznan status kmeta še v času zapustničinega življenja, bratu pa šele po njeni smrti. Potrdilo pristojnega upravnega organa je javna listina; z ozko interpretacijo, da je s tako listino dokazan le status kmeta v obsegu poslovanja, kot ga je zase opisal pritožnik, pa je po njegovem mnenju kršeno načelo pravne države (2. člen Ustave).

Pritožnik očita še, da je sodišče prezrlo "dokumentirano dejstvo", da mu je bil z odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti vštet v zavarovalno dobo čas med 1957 in 1966.

4.Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče oba izpodbijana sklepa odpravi.

5.V zadevah, za kakršno gre v tem primeru, je vnaprej jasno, da bo za prevzemnika zaščitene kmetije izbran (praviloma samo) en reflektant, drugi pa potemtakem ne, tudi če sicer izpolnjujejo pogoje za dedovanje zaščitene kmetije. Dejstvo, da ti drugi niso uspeli v svojih pričakovanjih, da bodo izbrani za prevzemnika, samo po sebi ne more pomeniti kršitve pravice do dedovanja. Po drugem odstavku 67. člena Ustave določa način in pogoje dedovanja zakon; v obravnavanem primeru gre za Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95).

6.Z zatrjevanjem, da je v izpodbijanem posamičnem aktu zmotno pretehtan pomen nekega ugotovljenega dejstva, ustavne pritožbe ni mogoče utemeljevati, saj ustavna pritožba ni še ena stopnja v okviru rednega sojenja in Ustavno sodišče ni pristojno presojati, ali je bilo v rednem sojenju dejansko stanje prav ugotovljeno oziroma materialno pravo prav uporabljeno.

7.V obravnavanem postopku bi bila lahko pritožniku kršena pravica do enakega (sodnega) varstva pravic (22. člen Ustave), ko bi sodišče n.pr. upravne odločbe o pritožnikovem statusu kmeta - ki bi jo bil pritožnik sodišču tudi predložil - sploh ne upoštevalo ali bi ji brez dokazovanja odreklo verodostojnost; morda tudi, ko bi sodišče ne pojasnilo, kakšno težo pripisuje temu dokumentu v celotnem tehtanju (naj)večje primernosti, ki je bilo jedro sodnega postopka; ali pa, ko bi sodišče v tem primeru upoštevalo dejstvo, da je pritožnik že med zapustničinim življenjem in pred bratom pridobil status kmeta, drugače kot v drugih primerljivih sodnih primerih. Nič od tega pritožnik izrecno ne zatrjuje in ne dokazuje in take kršitve tudi iz izpodbijanih sklepov ni mogoče razbrati.

8.Za očitek o spregledu odločbe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja predvsem velja, da zaradi določbe prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (izčrpanost pravnih sredstev kot procesni pogoj) v ustavni pritožbi ni mogoče uveljavljati tistega, kar je ostalo v sodnem postopku le dokumentirano, ne tudi zatrjevano in dokazano, čeprav bi to bilo mogoče. Pritožnik pa niti sam ne zatrjuje, da bi ta očitani sodni izpregled pomenil kršitev njegove pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

9.Kršitev splošnega načela, kakršno je zapisano v 2. členu Ustave, - če se ne konkretizira v kršitev katere od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, - ne more biti predmet ustavne pritožbe.

10.Ker torej ne gre niti za neposredno očitano kršitev človekove pravice (33. člen Ustave) niti za kršitev, na katero ustavna pritožba posredno nakazuje (22. člen Ustave), pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude