Jedro

Jedro

Zasedenost delovnega mesta, na katerem bi v primeru reintegracije delavec opravljal delo, je ena od okoliščin na strani delodajalca za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Ta lahko prevlada nad delavčevim interesom po nadaljevanju delovnega razmerja.

Zasedenost delovnega mesta, na katerem bi v primeru reintegracije delavec opravljal delo, je ena od okoliščin na strani delodajalca za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Ta lahko prevlada nad delavčevim interesom po nadaljevanju delovnega razmerja.

Izrek

Izrek

I.Pritožbama se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se

I.Pritožbama se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se

-tožba z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja z dnem 22. 9. 2022 zavrže,

-tožba z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja z dnem 22. 9. 2022 zavrže,

-v ostalem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

-v ostalem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožnici delovno razmerje pri toženki z dnem 22. 9. 2022 nezakonito prenehalo in traja do 18. 5. 2023, ko se pogodba o zaposlitvi sodno razveže. Zahtevek, da jo toženka pozove na delo in jo za čas po 18. 5. 2023 prijavi v matično evidenco zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ji za ta čas plača reparacijo, je zavrnilo (točka I izreka). V delu, v katerem se nanaša na prijavo v matično evidenco zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja in plačilo reparacije do 18. 5. 2023, je tožbo zavrglo (točka II izreka; sklep, ki ni pod pritožbo). Toženki je naložilo, da tožnici plača: - denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust za leti 2022 in 2023 v višini 1.434,72 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v presežku za 4.214,49 EUR z obrestmi je zahtevek zavrnilo; - sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2022 v višini 337,24 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - regres za letni dopust za leto 2023 v višini 690,76 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v presežku za 1.381,47 EUR z obrestmi je zahtevek zavrnilo; - fiksni del plače za poslovno uspešnost za leto 2022 v višini 483,75 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v presežku za 161,25 EUR z obrestmi je zahtevek zavrnilo; - fiksni del plače za poslovno uspešnost za leto 2023 v višini 215,00 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v presežku za 430,00 EUR z obrestmi je zahtevek zavrnilo (točka III izreka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo: - fiksnega dela plače za poslovno uspešnost za leto 2024 v višini 645,00 EUR bruto; - nadomestila deputata za leto 2024 v višini 120,00 EUR bruto; - regresa za letni dopust za leto 2024 v višini 2.274,53 EUR bruto; - variabilnega dela plače za poslovno uspešnost za leto 2022 v višini 1.625,05 EUR bruto, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka). Toženki je naložilo, da tožnici plača denarno povračilo v višini 15.064,65 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka V izreka). Naložilo ji je, da za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 22. 9. 2022 do 18. 5. 2023 pri zavarovalnici A. v sklad B. za tožnico vplača mesečne premije v višini 3,80 odstotka bruto plače; v presežku za 2 odstotka je zahtevek zavrnilo (točka VI izreka). Naložilo ji je, da tožnici plača pravdne stroške v višini 419,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka VII izreka). V deležu 23 odstotkov jo je določilo za zavezanko za plačilo sodne takse (točka VIII izreka).

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožnici delovno razmerje pri toženki z dnem 22. 9. 2022 nezakonito prenehalo in traja do 18. 5. 2023, ko se pogodba o zaposlitvi sodno razveže. Zahtevek, da jo toženka pozove na delo in jo za čas po 18. 5. 2023 prijavi v matično evidenco zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ji za ta čas plača reparacijo, je zavrnilo (točka I izreka). V delu, v katerem se nanaša na prijavo v matično evidenco zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja in plačilo reparacije do 18. 5. 2023, je tožbo zavrglo (točka II izreka; sklep, ki ni pod pritožbo). Toženki je naložilo, da tožnici plača: - denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust za leti 2022 in 2023 v višini 1.434,72 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v presežku za 4.214,49 EUR z obrestmi je zahtevek zavrnilo; - sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2022 v višini 337,24 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - regres za letni dopust za leto 2023 v višini 690,76 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v presežku za 1.381,47 EUR z obrestmi je zahtevek zavrnilo; - fiksni del plače za poslovno uspešnost za leto 2022 v višini 483,75 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v presežku za 161,25 EUR z obrestmi je zahtevek zavrnilo; - fiksni del plače za poslovno uspešnost za leto 2023 v višini 215,00 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v presežku za 430,00 EUR z obrestmi je zahtevek zavrnilo (točka III izreka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo: - fiksnega dela plače za poslovno uspešnost za leto 2024 v višini 645,00 EUR bruto; - nadomestila deputata za leto 2024 v višini 120,00 EUR bruto; - regresa za letni dopust za leto 2024 v višini 2.274,53 EUR bruto; - variabilnega dela plače za poslovno uspešnost za leto 2022 v višini 1.625,05 EUR bruto, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka). Toženki je naložilo, da tožnici plača denarno povračilo v višini 15.064,65 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka V izreka). Naložilo ji je, da za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 22. 9. 2022 do 18. 5. 2023 pri zavarovalnici A. v sklad B. za tožnico vplača mesečne premije v višini 3,80 odstotka bruto plače; v presežku za 2 odstotka je zahtevek zavrnilo (točka VI izreka). Naložilo ji je, da tožnici plača pravdne stroške v višini 419,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka VII izreka). V deležu 23 odstotkov jo je določilo za zavezanko za plačilo sodne takse (točka VIII izreka).

2.Zoper zavrnilni del navedene sodbe, razen zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo variabilnega dela plač za poslovno uspešnost za leto 2022, in zoper odločitev o pravdnih stroških se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Sodišču prve stopnje očita, da je kljub razveljavitvi prejšnje odločitve vztrajalo pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi. Drugih okoliščin, razen da je delovno mesto tožnice zasedeno, ni našlo. Ta okoliščina ni bistvena za odločitev. V 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ni določena. Odločitev je v nasprotju s sodno prakso. Toženka je navedbe podala prepozno. Z upoštevanjem njenih navedb je sodišče prve stopnje prekršilo 7. člen ZPP in poseglo v pravico do kontradiktornega postopka tožnice. Izničilo je institut reintegracije. V primeru nezakonite odpovedi mora biti delavec prvenstveno upravičen do reintegracije (sodba SEU C-596/10). Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam toženke. Izpovedi direktorja, ki v času podane odpovedi ni bil zaposlen pri toženki, je nekritično verjelo. Ni ugotavljalo, ali bi tožnica lahko opravljala delo na drugem delovnem mestu. Če bi pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo, bi jo moralo na dan odločanja sodišča v novem sojenju. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da ugodi zahtevku za reintegracijo oziroma vsaj priznanje delovnega razmerja do odločitve v novem sojenju, ali podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

2.Zoper zavrnilni del navedene sodbe, razen zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo variabilnega dela plač za poslovno uspešnost za leto 2022, in zoper odločitev o pravdnih stroških se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Sodišču prve stopnje očita, da je kljub razveljavitvi prejšnje odločitve vztrajalo pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi. Drugih okoliščin, razen da je delovno mesto tožnice zasedeno, ni našlo. Ta okoliščina ni bistvena za odločitev. V 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ni določena. Odločitev je v nasprotju s sodno prakso. Toženka je navedbe podala prepozno. Z upoštevanjem njenih navedb je sodišče prve stopnje prekršilo 7. člen ZPP in poseglo v pravico do kontradiktornega postopka tožnice. Izničilo je institut reintegracije. V primeru nezakonite odpovedi mora biti delavec prvenstveno upravičen do reintegracije (sodba SEU C-596/10). Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam toženke. Izpovedi direktorja, ki v času podane odpovedi ni bil zaposlen pri toženki, je nekritično verjelo. Ni ugotavljalo, ali bi tožnica lahko opravljala delo na drugem delovnem mestu. Če bi pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo, bi jo moralo na dan odločanja sodišča v novem sojenju. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da ugodi zahtevku za reintegracijo oziroma vsaj priznanje delovnega razmerja do odločitve v novem sojenju, ali podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka se pritožuje zoper odločitev o denarnem povračilo v točki V izreka sodbe iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na drugi odstavek 118. člena ZDR-1 in poudarja, da je bila tožnica pri njej zaposlena le šest mesecev. Čeprav primerjava z odpravninami ni ustrezna, je prisojeni znesek bistveno višji, kot bi ga tožnica prejela v primeru zakonite odpovedi. Tožnica je bila ob odpovedi stara 46 let, ima poklic, ki je iskan, kar je prepoznalo sodišče prve stopnje. Kljub temu je upoštevalo njene pavšalne navedbe o težji zaposljivosti in nemožnosti najti novo zaposlitev, ki jih ni dokazala. Tožnica je iskala novo zaposlitev šele, ko je na to opozorila toženka. Vse prijave na prosta delovna mesta so v letu 2024. S tem ko je sodišče prve stopnje verjelo tožničini izpovedi o iskanju nove zaposlitve, ne da bi ovrednotilo ostale dokaze, je kršilo 8. člen ZPP. Ugotovitev, da je toženka grobo kršila tožničine pravice, je utemeljilo le s pričanjem C. C. Prezrlo je izpovedi drugih prič, ki so potrdile navedbe o pomanjkljivostih in nepravilnostih pri tožničinem delu. Denarno povračilo predstavlja odmeno za reintegracijo (sodba VS RS VIII Ips 114/2012). Prisojeni znesek je bistveno previsok. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe, tako da se prisojeni znesek zniža, oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka se pritožuje zoper odločitev o denarnem povračilo v točki V izreka sodbe iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na drugi odstavek 118. člena ZDR-1 in poudarja, da je bila tožnica pri njej zaposlena le šest mesecev. Čeprav primerjava z odpravninami ni ustrezna, je prisojeni znesek bistveno višji, kot bi ga tožnica prejela v primeru zakonite odpovedi. Tožnica je bila ob odpovedi stara 46 let, ima poklic, ki je iskan, kar je prepoznalo sodišče prve stopnje. Kljub temu je upoštevalo njene pavšalne navedbe o težji zaposljivosti in nemožnosti najti novo zaposlitev, ki jih ni dokazala. Tožnica je iskala novo zaposlitev šele, ko je na to opozorila toženka. Vse prijave na prosta delovna mesta so v letu 2024. S tem ko je sodišče prve stopnje verjelo tožničini izpovedi o iskanju nove zaposlitve, ne da bi ovrednotilo ostale dokaze, je kršilo 8. člen ZPP. Ugotovitev, da je toženka grobo kršila tožničine pravice, je utemeljilo le s pričanjem C. C. Prezrlo je izpovedi drugih prič, ki so potrdile navedbe o pomanjkljivostih in nepravilnostih pri tožničinem delu. Denarno povračilo predstavlja odmeno za reintegracijo (sodba VS RS VIII Ips 114/2012). Prisojeni znesek je bistveno previsok. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe, tako da se prisojeni znesek zniža, oziroma razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

4.V odgovorih na pritožbo stranki pritožbenemu sodišču predlagata zavrnitev pritožb in potrditev z nasprotne strani izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4.V odgovorih na pritožbo stranki pritožbenemu sodišču predlagata zavrnitev pritožb in potrditev z nasprotne strani izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

5.Pritožbi sta utemeljeni.

5.Pritožbi sta utemeljeni.

6.Prvi odstavek 118. člena ZDR-1, ki ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, določa, da lahko sodišče v primeru nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

6.Prvi odstavek 118. člena ZDR-1, ki ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, določa, da lahko sodišče v primeru nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.1

7.Izpodbijana odločitev o sodni razvezi p0godbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 118. člena ZPP je bila sprejeta v novem sojenju. S sodbo Pd 264/2022 z dne 18. 5. 2023 je ob odsotnosti pritožbe toženke pravnomočno odločeno, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 9. 2022 nezakonita in da je z dnem 22. 9. 2022 tožnici delovno razmerje pri toženki prenehalo nezakonito.

7.Izpodbijana odločitev o sodni razvezi p0godbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 118. člena ZPP je bila sprejeta v novem sojenju. S sodbo Pd 264/2022 z dne 18. 5. 2023 je ob odsotnosti pritožbe toženke pravnomočno odločeno, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 9. 2022 nezakonita in da je z dnem 22. 9. 2022 tožnici delovno razmerje pri toženki prenehalo nezakonito.

8.Tožnica je v novem sojenju po sklepu sodišča prve stopnje popravila tožbo in jo s pripravljalno vlogo z dne 22. 11. 2024 spremenila. Med drugim je zahtevala, da sodišče odloči, da ji je z dnem 22. 9. 2022 delovno razmerje pri toženki prenehalo nezakonito. S tem ko je sodišče prve stopnje o takšnem zahtevku (ponovno) odločilo in mu ugodilo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

8.Tožnica je v novem sojenju po sklepu sodišča prve stopnje popravila tožbo in jo s pripravljalno vlogo z dne 22. 11. 2024 spremenila. Med drugim je zahtevala, da sodišče odloči, da ji je z dnem 22. 9. 2022 delovno razmerje pri toženki prenehalo nezakonito. S tem ko je sodišče prve stopnje o takšnem zahtevku (ponovno) odločilo in mu ugodilo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o sodni razvezi sprejelo na podlagi ugotovitve, da je delovno mesto tožnice zasedeno.2 Zasedenost delovnega mesta, na katerem bi v primeru reintegracije delavec opravljal delo, je ena od okoliščin na strani delodajalca za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Ta lahko prevlada nad delavčevim interesom po nadaljevanju delovnega razmerja.

9.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o sodni razvezi sprejelo na podlagi ugotovitve, da je delovno mesto tožnice zasedeno. Zasedenost delovnega mesta, na katerem bi v primeru reintegracije delavec opravljal delo, je ena od okoliščin na strani delodajalca za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Ta lahko prevlada nad delavčevim interesom po nadaljevanju delovnega razmerja.

10.Okoliščina, da delodajalec nima delovnega mesta, na katerem bi delavec po reintegraciji opravljal delo, ker je to delovno mesto ukinjeno (ali zasedeno), je bila v sodni praksi že prepoznana kot okoliščina zoper reintegracijo. Kot je utemeljilo Vrhovno sodišče RS, za odločanje o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ni odločilna samo delavčeva želja po reintegraciji, temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo, ki se lahko kaže tako v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo kot v subjektivno porušenem odnosu med njima.3 Sodišče lahko uporabi institut sodne razveze, če ugotovi obstoj okoliščin, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo; te so lahko objektivne narave (da mu ne more zagotoviti dela glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi) oziroma subjektivne narave (da je njun odnos porušen do takšne mere, ki ne omogoča več nadaljevanja delovnega razmerja), pri čemer je zadosten razlog za sodno razvezo že ugotovitev obstoja ene od zgoraj naštetih okoliščin.4

10.Okoliščina, da delodajalec nima delovnega mesta, na katerem bi delavec po reintegraciji opravljal delo, ker je to delovno mesto ukinjeno (ali zasedeno), je bila v sodni praksi že prepoznana kot okoliščina zoper reintegracijo. Kot je utemeljilo Vrhovno sodišče RS, za odločanje o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ni odločilna samo delavčeva želja po reintegraciji, temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo, ki se lahko kaže tako v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo kot v subjektivno porušenem odnosu med njima. Sodišče lahko uporabi institut sodne razveze, če ugotovi obstoj okoliščin, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo; te so lahko objektivne narave (da mu ne more zagotoviti dela glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi) oziroma subjektivne narave (da je njun odnos porušen do takšne mere, ki ne omogoča več nadaljevanja delovnega razmerja), pri čemer je zadosten razlog za sodno razvezo že ugotovitev obstoja ene od zgoraj naštetih okoliščin.

11.Tako ne drži, kot navaja tožnica v pritožbi, da upoštevaje sodno prakso (ki je ne konkretizira) sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, da je njeno delovno mesto zasedeno. Prav tako neutemeljeno mu očita upoštevanje toženkinih navedb, ki jih je podala v novem sojenju. Toženka je predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi podala na prvem naroku za glavno obravnavo 27. 3. 2023 (v prvem sojenju), dejstvo, da je delovno mesto tožnice zasedeno (s katerim je povezala predlagano sodno razvezo na naroku dne 18. 5. 2023), je zatrjevala v pripravljalni vlogi z dne 14. 2. 2023. O okoliščinah in interesih, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaslišalo sedanjega direktorja toženke; tega dokaza v prvem sojenju ni izvedlo.

11.Tako ne drži, kot navaja tožnica v pritožbi, da upoštevaje sodno prakso (ki je ne konkretizira) sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, da je njeno delovno mesto zasedeno. Prav tako neutemeljeno mu očita upoštevanje toženkinih navedb, ki jih je podala v novem sojenju. Toženka je predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi podala na prvem naroku za glavno obravnavo 27. 3. 2023 (v prvem sojenju), dejstvo, da je delovno mesto tožnice zasedeno (s katerim je povezala predlagano sodno razvezo na naroku dne 18. 5. 2023), je zatrjevala v pripravljalni vlogi z dne 14. 2. 2023. O okoliščinah in interesih, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaslišalo sedanjega direktorja toženke; tega dokaza v prvem sojenju ni izvedlo.

12.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo 16. 12. 2024. Pogodbo o zaposlitvi je sodno razvezalo z dnem 18. 5. 2023 in zahtevke za čas po tem zavrnilo, ne da bi za takšno presojo navedlo razloge. Izpodbijana odločitev je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ob izostanku razlogov ne more preizkusiti presoje, da tožnici delovno razmerje preneha na podlagi sodbe sodišča 18. 5. 2023 in da po tem ni več upravičena do obstoja delovnega razmerja pri toženki, reparacije in drugih uveljavljanih pravic.

12.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo 16. 12. 2024. Pogodbo o zaposlitvi je sodno razvezalo z dnem 18. 5. 2023 in zahtevke za čas po tem zavrnilo, ne da bi za takšno presojo navedlo razloge. Izpodbijana odločitev je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ob izostanku razlogov ne more preizkusiti presoje, da tožnici delovno razmerje preneha na podlagi sodbe sodišča 18. 5. 2023 in da po tem ni več upravičena do obstoja delovnega razmerja pri toženki, reparacije in drugih uveljavljanih pravic.

13.Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi tožnice in posledično pritožbi toženke, saj je odločitev o denarnem povračilu povezana z odločanjem o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo. V delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja z dnem 22. 9. 2022, je tožbo zavrglo (tretji odstavek 354. člena ZPP), v ostalem je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju naj odpravi ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tako da navede razloge za sprejeto odločitev.

13.Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi tožnice in posledično pritožbi toženke, saj je odločitev o denarnem povračilu povezana z odločanjem o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo. V delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja z dnem 22. 9. 2022, je tožbo zavrglo (tretji odstavek 354. člena ZPP), v ostalem je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju naj odpravi ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tako da navede razloge za sprejeto odločitev.

14.Pritožbeno sodišče ugotovljene bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti, saj preizkus odločitve, za katero sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, ni mogoč. Razveljavitev izpodbijanega dela sodbe glede to, da je sodišče prve stopnje že izvedlo dokazni postopek, ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

14.Pritožbeno sodišče ugotovljene bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti, saj preizkus odločitve, za katero sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, ni mogoč. Razveljavitev izpodbijanega dela sodbe glede to, da je sodišče prve stopnje že izvedlo dokazni postopek, ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

15.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

15.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------

-------------------------------

1Takšna ureditev je skladna s tem, kar navaja tožnica v pritožbi, da je delavec po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja prvenstveno upravičen do reintegracije in se pogodba o zaposlitvi sodno razveže v primeru podanih okoliščin in interesov. Sodba Sodišča EU C-596/10 obravnava drugo pravno problematiko.

1Takšna ureditev je skladna s tem, kar navaja tožnica v pritožbi, da je delavec po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja prvenstveno upravičen do reintegracije in se pogodba o zaposlitvi sodno razveže v primeru podanih okoliščin in interesov. Sodba Sodišča EU C-596/10 obravnava drugo pravno problematiko.

2Tožnica v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da možnosti reintegracije ni presojalo glede na druga delovna mesta pri toženki, saj bi se, če sodišče pogodbe o zaposlitvi ne bi sodno razvezalo, vrnila na delo po sklenjeni, nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi.

2Tožnica v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da možnosti reintegracije ni presojalo glede na druga delovna mesta pri toženki, saj bi se, če sodišče pogodbe o zaposlitvi ne bi sodno razvezalo, vrnila na delo po sklenjeni, nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi.

3Sodba VIII Ips 7/2013 z dne 18. 3. 2013.

3Sodba VIII Ips 7/2013 z dne 18. 3. 2013.

4Sklep VIII Ips 39/2020 z dne 2. 2. 2021.

4Sklep VIII Ips 39/2020 z dne 2. 2. 2021.

5Čeprav so kriteriji, ki jih ZDR-1 v drugem odstavku 118. člena določa za odmero denarnega povračila, navedeni primeroma, sta le bistvena kriterija delovna doba pri delodajalcu in možnosti delavca za novo zaposlitev (sodba VIII Ips 72/2015 z dne 13. 7. 2015); v tožničinem primeru bi že dejstvo, da je bila pri toženki zaposlena (le) šest mesecev, narekovalo bistveno nižji znesek od prisojenega.

5Čeprav so kriteriji, ki jih ZDR-1 v drugem odstavku 118. člena določa za odmero denarnega povračila, navedeni primeroma, sta le bistvena kriterija delovna doba pri delodajalcu in možnosti delavca za novo zaposlitev (sodba VIII Ips 72/2015 z dne 13. 7. 2015); v tožničinem primeru bi že dejstvo, da je bila pri toženki zaposlena (le) šest mesecev, narekovalo bistveno nižji znesek od prisojenega.