Jedro

Predlagateljica ne more uspeti s predlogom za delitev le dela solastne stvari (stanovanja v večstanovanjski stavbi, ki je v solastnini), če prej ni vzpostavljena etažna lastnina, po kateri ta del pridobi status samostojnega nosilca lastninske pravice. Prekinitev postopka do dokončanja že začetega postopka za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča je zato smotrna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek zaradi delitve solastne nepremičnine parc. št. 1/6 k. o. ... do pravnomočnega zaključka postopkov Okrajnega sodišča v Ljubljani N 315/2015 in III N 495/2015. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Ne strinja se z ugotovitvijo, da na solastni nepremičnini obstoji dejanska etažna lastnina. Udeleženci postopka so se zgolj dogovorili, da imajo na stanovanju v pritličju in v kleti solastnino, stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske hiše pa pripada A. A. Sodišče je zmotno uporabilo določilo 8. člena ZNP, saj ne gre za predhodno vprašanje, temveč za pravilno uporabo določb materialnega prava. Sodišče ni navedlo obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki bi predstavljalo predhodno vprašanje, med strankami pa niso sporna dejstva, vezana na predhodno vprašanje. Določitev skupnih delov in naprav ter pripadajočega zemljišča je stvar delitvenega postopka po SPZ. Solastni deleži pravdnih strank so jasni in glede na predloženi sklep o dedovanju in dedni dogovor nesporni. Prekinitev postopka tudi ni utemeljena iz razlogov načela ekonomičnosti, saj je sodišče že opravilo prvi narok ter postavilo izvedenca gradbene stroke. Ta je navedel, da je nepremičnino, v solasti udeležencev, mogoče fizično razdružiti. Možna je delitev zgradbe na dve enoti, delitev zemljišča pa na tri enote. Na podlagi 3. člena ZVEtL je predlagatelj postopka tisti, ki zatrjuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, ne pa tisti, ki ima lastninsko pravico že vknjiženo. V konkretni zadevi imajo solastniki postopka lastninsko pravico vknjiženo. Ker določbe ZVEtL ne dopuščajo začetka postopka na predlog zemljiškoknjižnega lastnika ali solastnika zemljiške parcele, predlagatelj nima aktivne procesne legitimacije in bi moralo sodišče v postopku, začetem na predlog drugega nasprotnega udeleženca, predlog zavreči. Iz istih razlogov je treba predlog nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka zavrniti. Tisti, ki ima možnost vzpostaviti etažno lastnino na podlagi določb SPZ, nima legitimacije za vložitev predloga za ugotovitev etažne lastnine po ZVEtL, kar izhaja tudi iz judikata Vrhovnega sodišča RS II Ips 265/2012. Neuporabljiv je judikat Višjega sodišča v Ljubljani VSL I Cp 1886/2014. Sodišče se sklicuje tudi na zadevo III N 495/2015, s katero predlagateljica ni bila seznanjena. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi predlagateljica predlaga (delno) razdružitev solastnega premoženja, in sicer pritličja in kleti stanovanjske hiše, v skupni izmeri 184,64 m2, na nepremičnini parc. št. 1/6 k. o. ..., ki nima samostojne pravne subjektivitete. Iz sodne poravnave, ki so jo udeleženci postopka sklenili v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. (list. št. A3), izhaja, da so kot dediči razdelili nepremičnino parc. št. 1/1 na štiri parcele, med njimi tudi na parcelo z novo parcelno številko 1/6, na kateri stoji stanovanjski objekt z identifikacijsko številko 3, ki ostane v solastnini udeležencev tega postopka, in sicer z deleži B. B. do 546/1000 in C. C. ter D. D. za vsakega do 227/1000. Dogovorili so se še, da delež B. B. v naravi predstavlja stanovanje v izmeri 86,35 m2 v prvem nadstropju stanovanjske hiše in je tam izključni lastnik, preostali del stanovanjske hiše, torej pritličje in klet, pa ostane v solasti vseh solastnikov. Tega dogovora z dokončno vzpostavitvijo etažne lastnine niso izvedli.

5. V prvem odstavku 105. člena SPZ je etažna lastnina opredeljena v ožjem pomenu, in sicer kot lastnina posameznega dela stavbe in solastnina skupnih delov. Z oblikovanjem etažne lastnine tako (prostorski) deli stavb pridobijo lastnost samostojnega predmeta lastninske pravice, zemljiška parcela, katere sestavina je bila ta stavba, pa to lastnost izgubi in se lastninska pravica na njej (do določenega idealnega deleža) vključi v lastninsko pravico na delu stavbe.(1) Pri oblikovanju etažne lastnine se torej lastninska pravica na stavbi pridobi tako, da se stavba razdeli na prostorske dele, od katerih vsak postane (nov) predmet lastninske pravice, stavba pa izgubi lastnost predmeta lastninske pravice, preoblikuje pa se tudi lastninska pravica na prostorskem delu, ki lahko postane predmet samostojne lastninske pravice, splošni skupni del stavbe ali posebni skupni del stavbe. Ob tem se lahko po sporazumu s stranko opravi tudi delitev solastnine.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaznalo, da posamezni del stavbe, katerega delitev predlaga pritožnica, nima položaja samostojne stvari, saj pravno še ne obstaja. Da bi sodišče ta del lahko razdelilo, bi najprej moralo vzpostaviti etažno lastnino, skupaj z določitvijo splošnih (in morebiti posebnih) skupnih delov. Ker pa sta v zvezi s tem že sprožena postopka za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, kar bo omogočilo tudi nadaljnjo odločitev o morebitni možnosti delitve zemljišča, je sodišče pravilno uporabilo možnost prekinitve postopka iz 8. člena ZNP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZNP in 37. členom ZNP. Ugotavljanje, ali je delitev dopustna (pravno izvedljiva), predstavlja pravno presojo, ki je v domeni sodišča, zato pritožbeno sklicevanje, da je izvedenec že ocenil možnost delitve stvari, ni utemeljeno. Pritrditi je mogoče tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da stališče, da solastnik ni upravičen predlagatelj v postopku po ZVEtL (II Ips 265/2012), v sodni praksi ne rezultira več v zavrženju predlogov solastnikov za vzpostavitev etažne lastnine, saj ZVEtL vzpostavlja sistemsko možnost za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim pri stavbah z več prostorskimi deli (primerjaj odločitve VSL I Cp 2558/2015, VSL I Cp 1480/2013 in VSL I Cp 1886/2014). Prav zato, ker se bo v postopku po ZVEtL v celoti uredil pravni položaj nepremičnine, kjer bodo stanovanja lahko pridobila položaj samostojne stvari, hkrati pa bo odločeno tudi o solastnini na skupnih delih, ki kasneje ne bo predmet delitve, je odločitev prekinitvi postopka smotrna.

7. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Op. št. (1): Primerjaj Nina Plavšak, Nedokončana etažna lastnina, prispevek v Sodobno stvarno pravo, izbrana poglavja, Planet GV, 2016.