Jedro

Tožnik presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Tožnik pa tudi ne izpolnjuje pogojev po 22. členu ZBPP saj ni izkazal razlogov, iz katerih bi izhajalo, da se je znašel v položaju materialne ogroženosti, zaradi katere bi bil upravičen do izjemne brezplačne pravne pomoči

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani pod opr. št. II Cp 644/2011 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Tožena stranka je prošnjo tožnika zavrnila na podlagi 2. odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in spremembe, v nadaljevanju ZBPP). Navaja, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine po 14. členu ZBPP smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 in spremembe, v nadaljevanju ZSV), na katere se v svoji obrazložitvi tudi opira. Na podlagi podatkov ZPIZ je ugotovila, da znaša lastni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje, to je od junija do avgusta 2011, skupno 2.471,49 EUR. Glede na navedeno ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnika v navedenem obdobju 823,83 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV in znaša 230,61 EUR, dvakratnik torej 461,22 EUR. Na podlagi navedenih podatkov je zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, določenih v 13. členu ZBPP.

Tožena stranka je tudi ocenila, da niso izpolnjeni zakonski pogoji, določeni v 22. členu ZBPP za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, saj tožnik ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da so mu zaradi zdravstvenih razlogov nastali upravičeni stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, bili pa bi potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti. Ocenjuje tudi, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči. Tožnik je namreč prejel dne 31. 1. 2011 socialno pomoč zgolj v enkratnem znesku.

Tožnik v tožbi meni, da je tožena stranka neutemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je prošnji priložil vsa potrebna dokazila in mnenje psihiatra, da se ni sposoben zastopati sam. Ugovarja bistveno kršitev določb postopka in sicer 2., 3. in 4. točke 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in napačno uporabo materialnega prava. Tožnik trpi vedno hujše premoženjsko in psihično nasilje. Predlaga, naj mu sodišče dodeli nujno BPP ter začasnega zastopnika - odvetnika oziroma naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP.

Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločba tožene stranke s katero je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči in svojo odločitev je oprla na določbo 2. odstavka 13. člena ZBPP. Na podlagi določbe 2. odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca ter njegove družine smiselno uporablja določba 22. člena ZSV, po kateri znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 230,61 EUR, dvakratnik torej 461,22 EUR. Tožena stranka je v postopku pravilno ugotovila, da tožnik prejema pokojnino v višini 823,83 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožena stranka je tako pravilno uporabila določbo 13. člena ZBPP, ko je odločila, da se tožniku brezplačna pravna pomoč na podlagi te določbe ne odobri. Po presoji sodišča je tožena stranka v postopku dejansko stanje pravilno ugotovila, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbo 13. člena ZBPP.

Pogoji za odobritev izjemne brezplačne pravne pomoči so določeni v 22. členu ZBPP. Izjemna brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli, če lastni dohodek prosilca ne presega dvakratnega zneska iz 2. odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnih dohodkov, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno presodila, da tožnik tudi ne izpolnjuje pogojev, določenih v 22. členu ZBPP, saj ni z ničemer izkazal družinskih razmer, zdravstvenega stanja ali izrednih finančnih obveznosti, ki bi ga bremenile ali drugih razlogov, na katere ni mogel oziroma ne more vplivati in se zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti. Tožnik je zatrjeval slabo psihično zdravstveno stanje, ni pa predložil dokazil iz katerih bi izhajalo, da so mu zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali njegove druge oblike telesne okvare ali duševne motnje.

Tožnik tudi ni ugovarjal ugotovitvi tožene stranke, da znaša njegov dohodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za BPP od junija do avgusta 2011 skupaj 2.471,49 EUR, torej 823,83 EUR na mesec. Tudi dejstvo, da je tožnik prejel enkratno socialno pomoč še ne pomeni, da izpolnjuje pogoje iz 12. člena ZBPP za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči. Tožnik zgolj pavšalno ugovarja kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava, pri čemer svojih navedb ni opredelil, zato se sodišče do njih ni moglo opredeliti.

Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli brezplačno pravno pomoč. To njegovo prošnjo je obravnaval pristojni organ za BPP pri Upravnem sodišču RS in jo z odločbo opr. št. Bpp 500/2011-5 z dne 18. 11. 2011, zavrnil. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.