Jedro

Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik na območju Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZRTVS-1 plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva iz naslova neplačanega RTV prispevka je Javni zavod Radiotelevizija Slovenije (RTV Slovenija) sklenil, da se zoper tožnico iz naslova neplačanega prispevka za programe RTV Slovenija (v nadaljevanju RTV prispevek) opravi davčna izvršba dolgovanega zneska po odločbi o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija, št. 71693173-02246874-01 z dne 6. 5. 2015, ki je postala izvršljiva dne 8. 6. 2015, pri čemer znaša skupni dolg na dan izdaje sklepa - glavnica 127,50 EUR, zamudne obresti od zapadlosti posamezne glavnice do dneva izdaje sklepa 14,16 EUR, stroški davčne izvršbe 25,00 EUR, skupaj 166,66 EUR z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi od navedene glavnice, ki jo obračuna banka oziroma hranilnica od dneva izdaje sklepa do dneva plačila dolga (prvi odstavek izreka). Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica na računu pri Novi KBM, d.d. (drugi odstavek izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je RTV Slovenija z odločbo, navedeno v izreku izpodbijanega sklepa, ki ima pravno naravo izvršilnega naslova, tožnici naložila plačilo dolgovanega zneska iz naslova neplačanega RTV prispevka. Ker tožnica v roku, določenim z odločbo, dolgovanega zneska ni poravnala, je RTV Slovenija v skladu s 393. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da RTV Slovenija skladno z določbami ZDavP-2 uvede in vodi postopek izterjave prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, na podlagi 143. člena ZDavP-2, ki določa, da se davčna izvršba začne z izdajo sklepa o davčni izvršbi, začela davčno izvršbo. Po tem, ko je predstavila zneske neplačanih RTV prispevkov na dan 31. 10. 2015 z dnevi njihove zapadlosti, ki so navedeni v izvršilnem naslovu, je na podlagi 96. člena ZDavP-2 obračunala zamudne obresti za nepravočasno plačane obveznosti po trenutno veljavni obrestni meri zamudnih obresti.

3. V nadaljevanju obrazložitve navaja, da v primeru, da v času, ko se banki oziroma hranilnici vroči sklep o izvršbi, dolžnik nima denarnih sredstev, ali jih nima dovolj za poplačilo dolga, obdrži banka oziroma hranilnica v skladu s prvim odstavkom 168. člena ZDavP-2 sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi izplačilo ali dodatno izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika. Po določbah tretjega odstavka 157. člena ZDavP-2 vložena pritožba zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži začete davčne izvršbe, ob upoštevanju petega odstavka istega člena pa s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

4. Ministrstvo za kulturo je s sklepom, št. 61540-11/2015/5 z dne 2. 3. 2016, pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep zavrnilo.

5. Tožnica v tožbi in njeni dopolnitvi izpodbija sklep o davčni izvršbi RTV Slovenija z dne 6. 5. 2015 in prosi, da sodišče izvršbo razveljavi, ker po Zakonu o RTV ni zavezanka za plačilo RTV prispevka, saj njen sprejemnik ne sprejema TV kanalov, ampak služi namesto računalniškega monitorja. Nadalje navaja, da po Zakonu o RTV tega sprejemnika ne more odjaviti, ker ga dejansko nima, saj nima zagotovljenih ustreznih tehničnih pogojev za sprejemanje RTV kanalov, ker nima nobenega antenskega priključka in ker ga niti ne želi.

6. Nadalje navaja, da bi morala biti, če je zavezanka za plačilo prispevka za RTV oproščena plačila tega prispevka. Zakon o obračunavanju tega prispevka namreč navaja, da so socialno ogroženi oproščeni plačila prispevka. RTV Slovenija je opomin o dolgu in izvršbo vložila šele po tem, ko je na predpisanem obrazcu zaprosila za oprostitev dolga in priložila predhodne odločbe CSD o prejemanju socialne pomoči. Po vložitvi prošnje za oprostitev je prejela opomin o dolgu, na katerega se je pritožila. RTV Slovenija ji je pojasnil, da oprostitev velja le za naprej, torej od meseca, ko je vložen obrazec dalje, in vložila izvršbo. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnice in sodišču predlaga, da tožbo zavrne, saj v izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Plačevanje prispevkov za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti in izterjava neplačanih prispevkov je urejena v 6. poglavju ZDavP-2. 390. člen tega zakona določa, da RTV Slovenija fizični in pravni osebi, ki ne plača prispevka in za katero ugotovi, da je zavezanec za prispevek, izda odločbo o obveznosti plačila prispevka, s katero mu naloži, da neplačane prispevke plača v 15-ih dneh od njene vročitve. Zoper odločbo je na podlagi 392. člena ZDavP-2 dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za kulturo, v 15-ih dneh od vročitve odločbe. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (tretji odstavek 392. člena ZDavP-2). Po določbi 393. člena ZDavP-2 postopek izterjave prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uvede in vodi RTV Slovenija po določbah tega zakona o davčni izvršbi.

10. Iz upravnega spisa izhaja, da je RTV Slovenija tožnici dne 6. 5. 2015 izdala odločbo o obveznosti plačila prispevka za RTV programe Slovenija, št. 71693173-02246874-1, ki je postala izvršljiva dne 8. 6. 2015 in v kateri je ugotovila, da znaša skupna glavnica iz naslova neplačanih obresti 127,50 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne glavnice do dneva izdaje odločbe. Iz upravnega spisa in izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi nadalje izhaja, da znaša skupni dolg tožnice po stanju na dan izdaje tega sklepa glavnico v znesku 127,50 EUR, zamudne obresti od zapadlosti posamezne glavnice do dneva izdaje sklepa v znesku 14,16 EUR ter stroške davčne izvršbe, določene v skladu s 152. členom ZDavP-2 ter prvim odstavkom 66. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku v znesku 25,00 EUR, torej skupaj 166,66 EUR. V zadevi ni sporno, da tožnica dolgovanega zneska, določenega s pravnomočno odločbo o obveznosti plačila prispevka za programe RTV z dne 8. 6. 2015, v danem roku ni poravnala. Po določbi 143. člena v zvezi z 393. členom ZDavP-2, začne RTV Slovenija, kolikor prispevek ni plačan v roku, davčno izvršbo proti dolžniku z izdajo sklepa o davčni izvršbi, zoper katerega je dovoljena pritožba (prvi odstavek 157. člena ZDavP-2).

11. S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena ZDavP-2), ki je postal, kakor je bilo že ugotovljeno, izvršljiv. Tožbeni ugovori tožnice, ki se nanašajo na izvršilni naslov, so zato neupoštevni. Ne glede na navedeno, pa sodišče dodaja, da mora, kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik na območju Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, v skladu s prvim odstavkom 31. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljevanju ZRTVS-1) plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Po četrtem odstavku 31. člena ZRTVS-1 se šteje, da ima radijski ali televizijski sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda izjavo, da nima svojega in v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave. Navedeno domnevo, ki povezuje odjem električne energije in imetništvo RTV sprejemnika, je torej mogoče izpodbijati z izjavo, da odjemalec nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali TV sprejemnika. Enako velja tudi v primeru, ko zavezanec odjavi sprejemnik. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija (v nadaljevanju Pravilnik) določa, da je trajna odjava sprejemnika možna v primeru podaje izjave z zgornjo vsebino. Pri podaji izjave mora biti zavezanec tudi opozorjen na pravne posledice neresnične izjave, saj ima ta izjava pravne posledice v smislu četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1 ter 17. člena Pravilnika. Pravilnik ureja način prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter določa način plačevanja prispevka za programe RTV. Vlogo za odjavo sprejemnikov mora zavezanec podati pisno na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del Pravilnika, v različici za fizične osebe in pravne osebe oziroma posameznike, ki opravljajo samostojno dejavnost in ki mora vsebovati obvezne sestavine, navedene v 15. členu Pravilnika. Kakor izhaja iz upravnega spisa, je bila tožnica o vsem navedenem obveščena z dopisom tožene stranke z dne 5. 7. 2016. 12. Neutemeljen je tudi ugovor tožnice, ki se nanaša na oprostitev plačila RTV prispevka zaradi njene socialne ogroženosti. Kot je bilo že navedeno, v skladu z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. V ostalem delu sodišče sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in obrazložitvi odločbe upravnega organa druge stopnje in se, da bi se izognilo ponavljanju, nanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

13. Glede na navedeno, je sodišče, po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.