Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijane sodbe v točki 21 obrazložitve, da v družbi z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.) določba 514. člena ZGD-1, prvi odstavek, ne predstavlja podlage za uporabo 268. člena istega zakona, ki sicer ureja imenovanje in odpoklic uprave v delniški družbi (v nadaljevanju d. d.). Določbe o nadzornem svetu v d. d., ki so glede na dikcijo prvega odstavka 514. člena ZGD-1 uporabljive (tudi) v d. o. o., so določbe od 273. do vključno 284.a člena ZGD-1, med tem ko se določba 268. člena ZGD-1 dejansko nanaša na imenovanje in odpoklic uprave (poslovodstva) d. d. ter je umeščena v 5. oddelek (Organi delniške družbe), pododdelek 2 (Uprava). Ker je imenovanje in odpoklic poslovodstva v d. o. o. urejeno posebej, in sicer v določbi 515. člena ZGD-1, po pravilnem stališču izpodbijane sodbe o odpoklicu poslovodje v d. o. o. ni mogoče odločati na podlagi 268. člena ZGD-1. Glede na navedeno ne drži trditev pritožbe, da prvi odstavek 514. člena ZGD-1 „napotuje“ na uporabo vseh določb ZGD-1 o nadzornem svetu v delniški družbi. Ker torej v obravnavani zadevi sklep nadzornega sveta toženke v skladu z 86. v zvezi s 14. členom OZ ni ničen (ne more biti v nasprotju z določbo 268. člena ZGD-1, saj slednja v d. o. o. ni uporabljiva), je odveč kakršnokoli razpravljanje sodišča o vsebini Pogodbe o zaposlitvi, v skladu s katero je (bil) možen odpoklic tožnika kot poslovodje pred potekom mandata, in to brez utemeljenega razloga (takšen odpoklic je v d.o.o. možen v skladu s tretjim odstavkom 515. člena ZGD-1, takšen odpoklic pa je tudi v skladu z Aktom o ustanovitvi toženke, ki je veljal v spornem obdobju, pri čemer takšen razlog predstavlja odpoklic iz ekonomsko poslovnih razlogov (34. člen).
I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, da je sklep tožene stranke (v nadaljevanju toženke) št. 4/55 z dne 12. 9. 2022, sprejet na 4. redni seji dne 12. 9. 2022, ničen. V posledici tega je zavrnilo tudi zahtevek na plačilo zneska 432.301,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, in zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) za obdobje od 20. 10. 2022 do 1. 2. 2027 odškodnino v višini zneska sprejemljivega prejemka, ki ga določi nadzorni svet toženke za generalnega direktorja s sklepom po koncu posameznega poslovnega leta, in sicer v roku 15 dni od prejema posameznega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila. V točki II izreka je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka. Tožnik jih je dolžan plačati toženki v znesku 6.910,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.
2. Tožnik z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Posebej izpostavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V uvodu tožnik navaja, da je bil kot direktor razrešen iz poslovno ekonomskega razloga, pa čeprav sklep o odpoklicu po vsebini ne predstavlja takšnega razloga iz 268. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). To pa pomeni, da je bil sprejet v nasprotju z citirano določbo ZGD-1 in je v skladu z 86. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ničen. Ker je toženka ravnala protipravno (tožnika je v nasprotju z določbo 268. člena ZGD-1 odpoklicala s funkcije generalnega direktorja) in mu v posledici tega odpovedala pogodbo o zaposlitvi, je tožnik upravičen do izplačila odškodnine.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi napačno pritrjuje stališču toženke, da določba 514. člena ZGD-1 sicer „napotuje“ na uporabo določb o nadzornem svetu v delniški družbi, a to ne pomeni, da „napotuje“ na uporabo 268. člena ZGD-1. V posledici tega je napačen zaključek, da v obravnavani zadevi ni uporabljiva določba 268. člena ZGD-1. V 514. členu ZGD- namreč ni določeno, da se za nadzorni svet družbe z omejeno odgovornostjo smiselno uporabljalo le določbe pododdelka zakona o nadzornem svetu delniške družbe, ampak o nadzornem svetu v delniški družbi, kar pomeni vse zakonske določbe, ki urejajo delovanje nadzornega sveta delniške družbe. Nasprotna utemeljitev sodišča prve stopnje v točki 21 obrazložitve je pravno zmotna.
Res je, da je v 28. členu Akta o ustanovitvi toženke z dne 22. 6. 2022 (v nadaljevanju Akt o ustanovitvi) določeno, da lahko člane poslovodstva nadzorni svet kadarkoli odpokliče brez razlogov, a sta pravdni stranki v pogodbi o zaposliti kot razloge za odpoklic izrecno navedli razloge iz 268. člena ZGD-1. Za t.i. "odpoklic brez razloga" mora biti podan ekonomsko poslovni razlog. To pa pomeni, da je pogodbena ureditev skladna z določbo drugega odstavka 268. člena ZGD-1, tožnik pa je utemeljeno zatrjeval, da je določba nejasna in je zato treba uporabiti 82. člen OZ o razlagi pogodb. Sporni sklep nadzornega sveta je ničen, ker je bil sprejet v nasprotju s členom 268. člena ZGD-1 in v nasprotju s Pogodbo o zaposlitvi za določen čas z dne 14. 2. 2022 (v nadaljevanju Pogodba o zaposlitvi), sklenjeno med tožnikom ter toženko. Iz sprejetega sklepa ne izhaja, da je bil tožnik odpoklican iz zakonsko določenih razlogov, razlog za odpoklic pa ni ustrezno obrazložen. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, je že zaradi tega treba odločbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Napačna je tudi presoja sodišča prve stopnje v točki 19 obrazložitve (pravilno v točki 21), da je na podlagi navedb strank mogoče zaključiti, da tožnik na podlagi Pogodbe o zaposlitvi nima več pravnega interesa za odškodninski zahtevek, saj je s pogodbo določeno odpravnino že prejel. Namen odpravnine je, da se odpravi škoda, ki je nastala zaradi neutemeljenega odpoklica. Če je določena v pogodbi, jo sme poslovodja zahtevati, ne glede na to, ali je dejanska škoda večja ali pa je sploh ni. Sodišče prve stopnje napačno zaključuje, da v trditveni podlagi ni navedb o tem, da je bilo tožniku pred podpisom pogodbe rečeno, da bo v primeru odpoklica brez razloga prejel plače do konca mandata in da je izkustveno zelo malo verjetno, da tožnik ne bi poskrbel, da bi se to zapisalo v pogodbo. Pritožnik izpostavlja svojo izpovedbo in dejstvo, da bi moral biti kot priča zaslišan Ervin Renko (takratni predsednik nadzornega sveta) ter dodaja, da je na naroku dne 21. 4. 2023 njegovo zaslišanje pravočasno predlagal. Svoj dokazni predlog je ustrezno utemeljil, in sicer da se t.i. razrešitev brez utemeljenega razloga pred potekom mandata sklicuje na peto alinejo prvega odstavka 34. člena Pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da morajo biti za odpoklic podani ekonomski razlogi. V kolikor le teh ni, gre za kršitev pogodbe in odškodninsko odgovornost toženke. Ker sodišče prve stopnje predlaganega dokaza ni izvedlo, je storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Toženka v odgovoru na tožbo pritožbenim ugovorom nasprotuje. V prvi vrsti zatrjuje, da v družbi z omejeno odgovornostjo ni uporabljiva določba 268. člena ZGD-1 in dodaja, da sta sedanji pravdni stranki v okviru njune svobodne pogodbene volje v pogodbi o zaposlitvi dogovorili o pravicah in obveznostih za primer odpoklica tožnika iz neutemeljenega razloga, pri čemer so pravice v primeru takšnega odpoklica izrecno opredeljene v petem odstavku 34. člena pogodbe o zaposlitvi. Toženka še opozarja, da je sodišče prve stopnje v postopku vezano na dejstva in dokaze, ki sta jih pravdni stranki pravočasno ponudili.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi uveljavljene, niti katere druge od tistih procesnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Glede na dejanske ugotovitve v postopku je pravilna tudi materialno pravna presoja zadeve, kar vse izhaja iz razlogov, ki sledijo v nadaljevanju:
6. Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijane sodbe v točki 21 obrazložitve, da v družbi z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.) določba 514. člena ZGD-1, prvi odstavek1, ne predstavlja podlage za uporabo 268. člena istega zakona, ki sicer ureja imenovanje in odpoklic uprave v delniški družbi (v nadaljevanju d. d.). Določbe o nadzornem svetu v d. d., ki so glede na dikcijo prvega odstavka 514. člena ZGD-1 uporabljive (tudi) v d. o. o., so določbe od 273. do vključno 284.a člena ZGD-1, med tem ko se določba 268. člena ZGD-1 dejansko nanaša na imenovanje in odpoklic uprave (poslovodstva) d. d. ter je umeščena v 5. oddelek (Organi delniške družbe), pododdelek 2 (Uprava). Ker je imenovanje in odpoklic poslovodstva v d. o. o. urejeno posebej, in sicer v določbi 515. člena ZGD-1, po pravilnem stališču izpodbijane sodbe o odpoklicu poslovodje v d. o. o. ni mogoče odločati na podlagi 268. člena ZGD-1. Glede na navedeno ne drži trditev pritožbe, da prvi odstavek 514. člena ZGD-1 „napotuje“ na uporabo vseh določb ZGD-1 o nadzornem svetu v delniški družbi.
7. Tožnik v tožbi zatrjuje, da je sklep nadzornega sveta toženke št. 4/55 z dne 12. 9. 2022 ničen zato, ker je bil sprejet v nasprotju z zakonom (268. členom ZGD-1). Iz sklepa nadzornega sveta ne izhaja, da je bil tožnik odpoklican iz zakonsko določenih razlogov, pri čemer sklep o odpoklicu ni ustrezno obrazložen. Zgolj pavšalna obrazložitev sklepa, da tožnikova znanja, veščine in sposobnosti, ki jih ima kot generalni direktor, v spremenjenem poslovnem okolju niso zadostna in je poslovanje družbe v prihodnje ogroženo, ni zadostna. Takšnega razloga za odpoklic, kot ga vsebuje sklep nadzornega sveta, ni mogoče uvrstiti med druge ekonomsko poslovne razloge, ki predstavljajo objektivni razlog za odpoklic iz četrte alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1. Sklep nadzornega sveta nasprotuje določbi 268. člena ZGD-1 in je zato skladno z 68. členom OZ ničen. Po ustaljeni praksi VSRS (primerjaj odločbo VSRS III Ips 56/2016) je uveljavljanje ničnosti sklepov nadzornega sveta možno, čeprav to v ZGD-1 ni izrecno urejeno. Gre za korporacijsko pravne posle, ki so, upoštevaje 86. v zvezi s 14. členom OZ, nični, če so bile pri njihovem sprejetju kršene določbe zakona ali statuta, in sicer bodisi glede vsebine sklepa bodisi glede njegovega sprejemanja (točka II tožbenih navedb).
8. Glede na takšno tožbeno podlago, ki ničnost spornega sklepa povezuje z določbo 268. člena ZGD-1, in ker v obravnavani zadevi citirana zakonska določba ni uporabljiva (nanaša se na odpoklic uprave v d. d.), ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sklep nadzornega sveta toženke št. 4/55 z dne 12. 9. 2022, ob upoštevanju 86. v zvezi s 14. členom OZ, ničen, ker je bil sprejet v nasprotju z določbo 268. člena ZGD-1. Že sodišče prve stopnje je v zvezi s tem v točki 22 obrazložitve pravilno pojasnilo, da sodne prakse, na katero se sklicuje tožnik, ni mogoče aplicirati na obravnavano zadevo. Slednja se nanaša na primere ničnosti sklepov nadzornega sveta v d. d., ki nasprotujejo določbi 268. člena ZGD-1 (ko v sklepih nadzornega sveta niso navedeni razlogi za odpoklic iz citirane zakonske določbe in je šlo za odpoklic iz neutemeljenih razlogov)2. 9. Ker torej v obravnavani zadevi sklep nadzornega sveta toženke v skladu z 86. v zvezi s 14. členom OZ ni ničen (ne more biti v nasprotju z določbo 268. člena ZGD-1, saj slednja v d. o. o. ni uporabljiva), je odveč kakršnokoli razpravljanje sodišča o vsebini Pogodbe o zaposlitvi, v skladu s katero je (bil) možen odpoklic tožnika kot poslovodje pred potekom mandata, in to brez utemeljenega razloga (takšen odpoklic je v d.o.o. možen v skladu s tretjim odstavkom 515. člena ZGD-13, takšen odpoklic pa je tudi v skladu z Aktom o ustanovitvi toženke, ki je veljal v spornem obdobju4), pri čemer takšen razlog predstavlja odpoklic iz ekonomsko poslovnih razlogov (34. člen). V skladu s citirano določbo Pogodbe o zaposlitvi je bila tožniku tudi (že) izplačana odpravnina, ki po stališču sodne prakse predstavlja odškodnino, ki gre odpoklicanemu poslovodji kot korporacijsko pravna pravica zaradi predčasnega odpoklica5. Če pa tožnik meni, da mu je bila zaradi sklepa nadzornega sveta nezakonito odpovedana Pogodba o zaposlitvi in je zato utemeljen dajatveni del zahtevka (zahtevek na plačilo odškodnine), s takšnim zahtevkom (ki temelji na ničnosti sklepa nadzornega sveta, ker ni sprejet v skladu z 268. členom ZGD-1) pred sodiščem splošne pristojnosti ne more biti uspeti.
10. Iz navedenega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki se je sicer ukvarjalo tudi z ugovori, ki niso pravno odločilni, materialno pravilna, pri čemer ni utemeljen pritožbeni očitek procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na sprejeto stališče zaslišanje A. A. ni (bilo) potrebno.
11. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 353. člena ZPP, pri čemer se sodišču glede na gornjo obrazložitev z ostalimi pritožbenimi ugovori ni bilo treba posebej ukvarjati, saj za sprejem odločitve niso pravno odločilni (prvi odstavek 360. člena ZPP).
12. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Enako velja za toženko, saj njene navedbe v odgovoru na pritožbo niso v bistveni in odločilni meri vplivale na odločitev sodišča druge stopnje. Stroški za sestavo te vloge niso bili potrebni (155. člen ZPP).
1 Če je v družbeni pogodbi določeno, da ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo določbe o nadzornem svetu v delniški družbi, če družbena pogodba ne določa drugače. 2 Primerjaj odločbe VSRS III Ips 243/2008 z dne 27. 1. 2011, III Ips 23/2016 z dne 19. 9. 2017, III Ips 56/2016 z dne 19. 9. 2017 in III Ips 15/2017 z dne 22. 1. 2019. 3 Skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. 4 Člane poslovodstva lahko lahko nadzorni svet odpokliče kadarkoli brez navedbe razlogov. 5 Primerjaj odločbi VDSS Pdp 436/2015 z dne 5. 11. 2015 in Pdp 777/2015 z dne 28. 1. 2016 ter odločbo VSL I Cpg 42/2010 z dne 17. 3. 2010.