Jedro

Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti pri delu gre za pravo opustitveno dejanje, pri storitvi katerega so opuščene dolžnosti odgovornih oseb za postavitev, delovanje in brezhibnost varnostnih naprav in dolžnosti ravnanja po predpisih ali tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih. Kadar so kršeni predpisi s področja varstva pri delu, mora opis kaznivega dejanja vsebovati tudi navedbo in konketizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega OI se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

: Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ugodilo zahtevi okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani ter uvedlo preiskavo zoper obdolženega OI zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 2., 3. in 5. odst. 208. člena KZ.

Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahteva Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani za uvedbo preiskave zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja po členu 208/2, 3 in 5 KZ zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb obdolženčevega zagovornika sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in utemeljena. V skladu z določilom 1. odst. 167. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se preiskava začne zoper določeno osebo, če je utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. Utemeljen sum je podan, če je stopnja verjetnosti, da je osumljenec oziroma obdolženec storil kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storil. Utemeljen sum, torej pomeni visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča predloženo spisovno gradivo ponuja zadostno podlago za utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu, ki se navezuje na 2. odst. 208. člena KZ, dejansko lahko stori samo oseba, zadolžena za varnost na delovnem kraju. To so lahko tako pooblaščene osebe v gospodarskih družbah, kot tudi druge osebe, ki imajo v zvezi z veljavnimi predpisi zadolžitve v zvezi z varnostjo na delovnem kraju. Da naj bi bil obdolženi kritičnega dne na predmetnem gradbišču oseba, zadolžena za varnost na delovnem kraju, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča izhaja iz sklepa o določitvi odgovornosti na delovnem mestu vodje posameznih del na objektu T.p. L – B F2/B z dne 9.8.2006, ki ga je podpisal tudi obdolženec. Iz navedenega sklepa namreč izhaja, da predmetno gradbišče vodi delovodja NŠ, katerega v času njegove odsotnosti nadomešča obdolženec, ki tudi prevzema vso njegovo odgovornost, kar je bila situacija v obravnavani zadevi. NŠ je bil namreč v kritičnem času na dopustu in ga je nadomeščal obdolženec. Kot delovodja pa je bil obdolženec glede na naloge, navedene v predmetnem sklepu z dne 9.8.2006, med drugim zadolžen preučevati varnost dela pri vsakem posameznem delavcu in opozarjati na nepravilnosti ravnanja, v kolikor pa delavec ne upošteva njegovih navodil, mora nemudoma opozoriti svojega nadrejenega ali odstraniti delavca z gradbišča. Glede na navedeno pritožnik ne more biti uspešen s sklicevanjem na pisni sporazum z dne 3.7.2006, ki so ga podpisali poimensko imenovani udeleženci gradnje in s katerim so med drugim tudi določili, da je za izvajanje skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu odgovoren odgovorni vodja gradbišča, ki ga imenuje investitor. Kot je bilo že povedano, je namreč iz navedenega sklepa z dne 9.8.2006 razvidno, da je obdolženec kritičnega dne opravljal dela in naloge delovodje gospodarske družbe K d.o.o., ki je bil med drugim zadolžen za varnost dela vsakega posameznega delavca in tako njegove kazenske odgovornosti ne more izključiti dejstvo, da je bil poleg njega odgovorni vodja gradbišča, ki ga je imenoval investitor, prav tako odgovoren za zagotavljanje varnosti pri opravljanju predmetnih gradbenih del. Njuna odgovornost se namreč medsebojno ne izključuje.

Pri obravnavanem kaznivem dejanju ogrožanja varnosti pri delu gre za pravo opustitveno dejanje, pri storitvi katerega so opuščene dolžnosti odgovornih oseb za postavitev, delovanje in brezhibnost varnostnih naprav in dolžnosti ravnanja po predpisih ali tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih. Kadar so kršeni predpisi s področja varstva pri delu, mora opis kaznivega dejanja vsebovati tudi navedbo in konketizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje. Upoštevajoč navedeno ter dejstvo, da je v opisu ravnanja navedeno, da obdolženec od delavcev ni zahteval, da uporabijo varnostne pasove in se z njimi privežejo v skladu s 6. alinejo 15. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, je konkretizacija zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje, po oceni pritožbenega sodišča zadoščena.

Iz spisovnih podatkov pa tudi izhaja, da oškodovanec pri svojem delu na višini 15 m od tal ni uporabljal varnostnega pasu, ki se je nahajal v kontejnerju, zaradi česar je pri padcu utrpel tako hude poškodbe, da je umrl, kar je razvidno iz izvedeniškega mnenja Inštituta za sodno medicino z dne 4.3.2007. S tem pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazan utemeljen sum o obstoju vzročne zveze med ravnanjem obdolženega in nastalo posledico. To ugotovitev pa v tej fazi postopka ne morejo omajati pritožbene navedbe, da je obdolženec pred pričetkom del oškodovanca opozoril, da ne sme hoditi po predmetnem delu gradbišča ter, da naj pred pričetkom del gre po varnostni pas oziroma, da je oškodovanec stopil na previsni del lesenega nosilca, ki ni bil ustrezno zavarovan in se je pod njegovo težo zvrnil in je tako padel na tla.

V zvezi s pritožbeno navedbo, ki zadeva pridobitev mnenja izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu še pred izdajo sklepa o preiskavi, pa je potrebno povedati, da preiskava ni namenjena zbiranju dokazov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, temveč je utemeljen sum osnovni pogoj za uvedbo preiskave. Kot je bilo že uvodoma navedeno, se namreč utemeljen sum presoja na podlagi dokaznega gradiva, ki ga predloži tožilec.

Preizkus izpodbijane sodne določbe, ki ga je sodišče druge stopnje v mejah iz 5. odst. 402. člena ZKP opravilo po uradni dolžnosti, ni pokazal nepravilnosti. Glede na vse navedeno je bilo potrebno pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno.