9. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alojza Kovačiča iz Mote na seji dne 9. decembra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93, 96/02 in 22/04) in Pravilnika o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovinskih opravil (Uradni list RS, št. 28/93 in 57/93) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik navaja, da je bil zaradi navedenih predpisov dne 3. 11. 1995 prisiljen prenehati opravljati trgovinsko dejavnost. To dejavnost je opravljal od 13. 11. 1989. Zakon o trgovini (v nadaljevanju ZT) in Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovinskih opravil (v nadaljevanju Pravilnik), naj bi določila nove strožje pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti in dvoletno obdobje, v katerem je bilo treba izpolniti nove pogoje. Pobudnik meni, da so izpodbijani predpisi urejali pogoje za nazaj. Kršili naj bi tudi 49., 66., 67. in 69. člen Ustave.

2.V čem naj bi bila izpodbijana predpisa v neskladju z vsemi navedenimi členi Ustave, pobudnik ne pojasni. Ne pove niti, katere določbe ZT in Pravilnika so v neskladju z Ustavo. Zato Ustavno sodišče teh navedb ni moglo ocenjevati. Iz pobude je mogoče sklepati samo, da pobudnik meni, da imata navedena predpisa, ki predpisujeta minimalno stopnjo izobrazbe kot pogoj za opravljanje trgovinske dejavnosti, učinek za nazaj in da sta zato v neskladju s prvim odstavkom 155. člena Ustave.

3.Očitek o povratni veljavnosti izpodbijanih predpisov je splošen in nedoločen. Ne glede na to Ustavno sodišče pojasnjuje, da sta navedena predpisa veljala od njune uveljavitve dalje. Drži, da so morali novo predpisane strožje pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti izpolnjevati tudi tisti, ki so že opravljali trgovinsko dejavnost, vendar takšna ureditev sama zase po ustaljeni ustavnosodni presoji ne pomeni neskladja s prvim odstavkom 155. člena Ustave. Lahko bi se sicer zastavilo vprašanje skladnosti takšne ureditve z načelom zaupanja v pravo kot enim od načel pravne države (2. člen Ustave), ki zahteva od zakonodajalca (predpisodajalca), da v primerih, ko spreminja določeno pravno ureditev, če s tem posega v obstoječa pravna razmerja, zagotovi prizadetim osebam primeren čas, da se lahko prilagodijo novim pogojem. ZT je za prilagoditev novim razmeram določil rok dveh let, kar je po presoji Ustavnega sodišča mogoče šteti za primeren rok (sklep št. U-I-67/95 z dne 4. 4. 1996, OdlUS V, 38).

4.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo, pri čemer se ni spuščalo v vprašanje pobudnikovega pravnega interesa.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj