Jedro

Opravljene meritve so pokazale, da je stanovanje primerno ogreto, da je vlažnost v stanovanju v optimalnem območju, da pregled s termovizijsko kamero ni pokazal izrazitih toplotnih mostov, da je zamakanje v objektu izključeno in da so napake okoli oken posledica slabe vgradnje/zamenjave/nastavitve okovja oziroma odprtega okna. Komisija je na podlagi navedenega zaključila, da razlog za nastajanje plesni v stanovanju ni v samem stanovanju, pač pa v načinu uporabe le-tega. Ker je bilo ugotovljeno, da pri tožnikovem stanovanju ne gre za konstrukcijsko vlago, s tem ni bil izpolnjen drugi pogoj, ki se zahteva za priznanje točk za zdravstvene razmere.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) ugotovil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 500 točk, kar ga uvršča na 483. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine, to je lista A1. Ugotavlja še, da bodo stanovanja zagotovljena tistim upravičencem na navedeni prednostni listi, ki so dosegli nad vključno 560 točk, tistim, ki so dosegli manjše število točk, pa stanovanje ne bo dodeljeno.

2.Župan Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju toženka) je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. V zvezi s pritožbeno navedbo, da tožniku neupravičeno niso bile priznane točke po kategoriji kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana, za dve osebi, toženka pojasni, da se zdravstvene razmere točkujejo v primeru, če prosilec hkrati (kumulativno) izpolnjuje dva pogoja: 1. da je iz predloženega zdravniškega potrdila razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in 2. da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. Tožnik je predložil zdravniška potrdila, ki so navajala zdravstvene diagnoze, ki ustrezajo navedenemu kriteriju pravilnika pri dveh odraslih osebah. Pri presoji vlage v stanovanju pa je mogoče upoštevati le vlago, ki je pogojena s konstrukcijo stanovanja, ne pa vlage, ki je posledica načina uporabe stanovanja. Kot izhaja iz Poročila o vlagi v stanovanju, ki ga je izdelala komisija prvostopenjskega organa, v stanovanju ni prisotna konstrukcijska vlaga, torej vlaga ni gradbeno pogojena, zato ni izpolnjen drugi pogoj, ki se zahteva za priznanje točk za zdravstvene razmere. Prvostopenjski organ je zato stanovanje in socialne razmere tožnika ocenil skladno z veljavnimi predpisi in tožniku dodelil ustrezno število točk.

3.Tožnik se z odločitvijo ne strinja, zato zoper njo vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe zakona, bistvenih kršitev določb postopka in nepravilno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je vložil vso potrebno dokumentacijo za prijavo na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Na podlagi zadostnega števila točk, ga je obiskala tričlanska komisija, gospod A. A. pa je ocenil, da je vlaga v stanovanju posledica neprimerne rabe stanovanja. Predlagal je, kako sanirati vlago (naj se zamenjajo okna, naj se v kuhinji ne kuha, naj bodo v kopalnici odprta okna), kar pa ni naloga komisije. Mnenje komisije o vlagi naj se zato zavrže kot neutemeljeno in naj se upošteva poročilo, ki ga je tožnik priložil vlogi, s katero se je prijavil na javni razpis. Izpodbijana odločba naj se odpravi, sodišče pa naj samo odloči o stvari tako, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 620 točk, zato se ga uvrsti na ustrezno mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Predlaga tudi povračilo stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje in vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Opozarja na neskladja v Izvedeniškem poročilu o prisotnosti vlage v stanovanju št. 63 v VII. nadstropju v primerjavi s priloženim Zapisnikom o točkovanju stanovanja, ki ga je izdelala B.B., izvedenka gradbene stroke. Zapisnik ni sestavljen v skladu s predpisom, ki ureja predmetno področje. Stanovanje se namreč nahaja v VII. nadstropju stavbe, odbitne točke za neizoliranost kletnega ali pritličnega stanovanja pa je mogoče priznati le v primeru pritličnega ali kletnega stanovanja, kar predmetno stanovanje ni. Zapisnika zato ni mogoče šteti kot izvedenskega mnenja po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj ga ni izdelala oseba, ki bi jo prvostopenjski organ postavil za izvedenca, mogoče pa ga je upoštevati kot navedbo stranke.

5.Tožba ni utemeljena.

6.Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o tožnikovi vlogi na 19. Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, s katero je toženka tožnikovo vlogo v okviru liste A1 ocenila s 500 točkami. To pa glede na pogoje razpisa ne zadostuje za dodelitev stanovanja, saj bi tožnik za to moral doseči najmanj 560 točk. Med strankama je sporna ocena tožnikove vloge po postavki kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana, za dve osebi.

7.Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) v 87. členu določa, da se postopek oddaje neprofitnega najemnega stanovanja s strani občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije začne na podlagi javnega razpisa. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), ki je veljal v času predmetnega razpisa pa vsebuje pogoje in merila, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem.

8.Skladno z določili SZ-1 in Pravilnika je prvostopenjski organ 29. 9. 2021 objavil 19. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. V javnem razpisu so bili opredeljeni razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek. Javni razpis je vseboval tudi pojasnila glede lastne udeležbe in varščine ter splošne določbe. S Pravilnikom so bile za dodelitev neprofitnega stanovanja določene naslednje kategorije ter njihovo točkovno vrednotenje: stanovanjski status, kvaliteta bivanja, neprimerna površina stanovanja, funkcionalnost stanovanja, število članov gospodinjstva, ločeno življenje ter zdravstvene razmere.

9.V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnik upravičen do dodatnih točk zaradi zdravstvenih razmer po 7. točki Priloge Pravilnika, ki predvideva 60 točk, če gre za trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami (7.2.), in 80 točk, če gre za taka trajna obolenja mladoletnih otrok (7.1.). Gre za obolenja, ki so pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, na katera slabe stanovanjske razmere neposredno vplivajo. V nadaljevanju Priloge Pravilnika je pojasnjeno, da se te zdravstvene razmere točkujejo, če sta izpolnjena dva pogoja: da je iz predloženega zdravniškega potrdila razvidno, da prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in da pristojni izvedenec za gradbeništvo kot član komisije najemodajalca/razpisnika ob ogledu stanovanja ugotovi prisotnost vlage, ki je posledica gradnje (konstrukcijska vlaga). Za točkovanje po tem kriteriju torej ne zadošča, da so iz zdravniških potrdil razvidna trajna obolenja, temveč je treba izkazati tudi, da so ta obolenja pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami. To pomeni, da zdravstvenih težav tožnika in njegove žene ni mogoče upoštevati, če te težave niso pogojene s slabimi stanovanjskimi razmerami.

10.Kot je pravilno pojasnila že toženka, ima prosilec po prej navedenih določbah Pravilnika možnost, da vlago v stanovanju oziroma v prostoru, v katerem prebiva, sam izkaže na dva načina, bodisi da predloži točkovalni zapisnik, iz katerega so razvidne odbitne točke za vlago, ali pa predloži mnenje izvedenca o prisotnosti vlage. Če tega ne stori, se mu točke priznajo, če vlago v stanovanju ugotovi komisija najemodajalca ob ogledu.

11.Tožnik je izvedeniško poročilo priložil prijavi na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, nanj opozarja tudi v tožbi. Gre za Izvedeniško poročilo o prisotnosti vlage v stanovanju št. 63 v VII. nadstropju večstanovanjskega objekta ... z dne 28. 6. 2021, ki ga je izdelala B.B., izvedenka gradbene stroke. Del poročila je tudi Zapisnik o točkovanju stanovanja, iz katerega izhaja, da so stanovanju priznane odbitne točke za neizoliranost kletnega ali pritličnega stanovanja. Navedenega poročila toženka pravilno ni štela kot verodostojen dokaz v postopku. Sodišče se namreč strinja s toženko, da se stanovanje tožnika nahaja v VII. nadstropju stanovanjske stavbe, temu tožnik niti ne oporeka, odbitne točke pa je skladno s točko (k) prvega odstavka 3. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb mogoče priznati le v primeru pritličnega ali kletnega stanovanja, kar predmetno stanovanje ni in kar med strankama ni sporno. To pomeni, da predloženo izvedeniško poročilo ni sestavljeno v skladu s predpisi, ki urejajo predmetno področje, zato ga prvostopenjski organ pravilno ni štel za formalno izvedensko mnenje po ZUP, pač pa kot navedbo stranke.

12.Prvostopenjski organ je posledično svojo odločitev glede točkovanja zdravstvenih razmer oprl na ugotovitev komisije, katere član je bil tudi A.A., dipl. inž. grad., sodni izvedenec gradbene stroke, ki je na podlagi komisijskega ogleda stanovanjskih razmer 29. 3. 2022, izdelala poročilo o vlagi v stanovanju in ugotovila, da v stanovanju ni prisotna konstrukcijska vlaga. Svoje ugotovitve je komisija podprla z meritvami instrumentov za meritev stopnje vlažnosti in termovizijskim slikanjem. Opravljene meritve so pokazale, da je stanovanje primerno ogreto, da je vlažnost v stanovanju v optimalnem območju, da pregled s termovizijsko kamero ni pokazal izrazitih toplotnih mostov, da je zamakanje v objektu izključeno in da so napake okoli oken posledica slabe vgradnje/zamenjave/nastavitve okovja oziroma odprtega okna. Komisija je na podlagi navedenega zaključila, da razlog za nastajanje plesni v stanovanju ni v samem stanovanju, pač pa v načinu uporabe le-tega. Ker je bilo ugotovljeno, da pri tožnikovem stanovanju ne gre za konstrukcijsko vlago, s tem ni bil izpolnjen drugi pogoj, ki se zahteva za priznanje točk za zdravstvene razmere. Po navedenem merilu se, kot že pojasnjeno v točki 9 te sodbe, točkujejo primeri, ko so zdravstvene razmere posledica stanovanjskih razmer, ki izvirajo iz lastnosti stanovanja in ne iz ravnanja stanovalcev. Namen točkovanja po tem kriteriju je zagotoviti ustrezne zdravstvene razmere, teh, tj. v obravnavanem primeru stanovanja brez vlage, pa ni mogoče zagotoviti v primerih, ko je prevelika prisotnost vlage posledica nepravilne uporabe stanovanja. Zato je prvostopenjski organ, upoštevaje mnenje komisije, ki je ugotovila, da pri tožnikovem stanovanju ne gre za konstrukcijsko vlago, pravilno odločil, ko tožniku ni priznal točk za zdravstvene razmere v postavki 7.2. za dve osebi, skupno 120 točk. Seštevek vseh točk je tako 500, to pa glede na pogoje razpisa ne zadostuje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

13.Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da so tožbene navedbe neutemeljene, sodišče pa v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

14.Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi, med strankama ni sporno, sporna je pravilnost uporabe 7. točke Priloge Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

15.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.