Jedro

Korekcija vrednosti spornega predmeta je bila utemeljena, nova določitev vrednosti spornega predmeta pa ni posegla v pravice strank. Ob ugotovitvi, da se je okrajno sodišče o vrednosti spora prepričalo na primeren način, ni nobenega razloga, da bi višje sodišče na pobudo okrožnega sodišča posegalo v določeno vrednost spora.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

: Okrajno sodišče v Črnomlju se je s sklepom opr. št. P 151/2005-22 z dne 29. september 2008 izreklo za stvarno in krajevno nepristojno ter odločilo, da se bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopila stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Novem mestu. Tako je odločilo zato, ker je pred tem vrednost spora v zadevi pod opr. št. P 152/2005 ocenilo na vrednost 10.000,00 EUR, na enako vrednost pa je določilo tudi vrednost spora v obravnavani zadevi. Obe zadevi je sicer pred tem sklepom združilo v skupno obravnavanje.

Okrožno sodišče v Novem mestu je po prejemu zadeve sprožilo spor o pristojnosti. Bistvo pobude je, da je bila korekcija vrednosti spora, kakor jo je označila tožeča stranka, sicer potrebna, vendar pa je po stališču okrožnega sodišča Okrajno sodišče v Črnomlju to vrednost določilo previsoko. Strinja se, da se vrednost določi tako, da je po prejšnjem besedilu ZPP zagotovljena pravica do revizije. Ne strinja pa se s tako visoko določitvijo vrednosti spornega predmeta, da se ob tem spremeni stvarna pristojnost. Pri tem se opira na določbe tožnice o višini kupnine. Nato napravi izračun, po katerem bi vrednost spora v vsaki od zadev lahko znašala približno 1/3 oziroma ½ kupnine. To pa znaša najmanj 3.166,66 EUR oziroma največ 4.750,00 EUR.

Razlogi višjega sodišča: Sodišče je na ugovor tožene stranke svojo korekturno dolžnost (3. odst. 44. čl. ZPP) (1) opravilo pravočasno – to je na prvem naroku in pred začetkom obravnavanja glavne stvari. Vrednost spornega predmeta je tako sedaj ocenjena nad 10.000,00 EUR za vsak zahtevek.

Sodišče prve stopnje se mora o pravilnosti navedene vrednosti prepričati:

1. hitro in

2. na primeren način.

Gre za oceno vrednosti in ne za njen izračun. Korekturna dolžnost pa je namenjena omejevanju tožnikove proste dispozicije pri navedbi vrednosti spornega predmeta. Potrebna je zaradi zagotovitve načela enakega obravnavanja strank. Sodišče je po preizkusu ugotovilo, da je bila navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi očitno prenizka. Korekcija je bila zato utemeljena. Pri tem je sodišče ravnalo v skladu z obema zahtevama iz 3. odst. 44. čl. ZPP. O oceni se je prepričalo na hiter način ter za določitev korigirane vrednosti spornega predmeta navedlo razumne razloge. Namen sklepa o določitvi vrednosti spornega predmeta je v tem, da je zavezujoč tako za stranke kot za sodišče. Vrednost spornega predmeta tako znaša 10.000,00 EUR za vsak zahtevek ter s tako določitvijo ni bilo poseženo v nobeno od procesnih pravic strank. Ob takšni vrednosti spornega predmeta pa je odločitev Okrajnega sodišča v Črnomlju, da je za zadevo pristojno okrožno sodišče (1. odst. 32. čl. ZPP), zakonita.

V skladu s 1. odst. 25. čl. ZPP(2) je višje sodišče po obravnavanju pobude Okrožnega sodišča v Novem mestu odločilo v tem kompetenčnem sporu tako, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007), ki je veljal v času izdaje sklepa Okrajnega sodišča v Črnomlju.

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – Ur. l. RS, št. 45/2008).