Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je za zemljiškoknjižne lastnike lahko sporna situacija, ko sodišče v sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine, kadar ne zaključi, da so bili posamezni deli odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ugotovi, da so ti ostali v lasti zemljiškoknjižnega lastnika. Vendar sedanji zakon ne omogoča, da bi zemljiškoknjižni lastnik v obravnavanih postopkih lahko zahteval, da se na posameznem delu stavbe vpiše lastninska pravica v korist dejanskega etažnega lastnika, ki take zahteve v postopku ne uveljavlja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dokončno vzpostavilo etažno lastnino na stavbi na naslovu P., z ident. št. 001, ki stoji na parcelah št. 11/5 in 10/13, k. o. X (1. točka). Pri samostojnih posameznih delih, ki so že vpisani v zemljiško knjigo, je označilo spremembo lastništva (2. točka), ugotovilo je, da se iz zemljiške knjige zbriše posamezni del z ident. št. 001-99 (3. točka), vpisalo je samostojne posamezne dele in splošne skupne dele, ki še niso bili vpisani v zemljiško knjigo (4. in 5. točka izreka) ter odredilo izvedbo sklepa v zemljiški knjigi (6. točka izreka). Ob tem je v korist Mestne občine ..., poleg samostojnega posameznega dela z ident. št. 001-66, vpisalo tudi stanovanje v skupni izmeri 36,29 m2 z ident. št. 001-26 in klet v skupni izmeri 2,94 m2 z ident. št. 001-27. 2. Zoper prvo in drugo alinejo 4. točke izreka sklepa vlaga pritožbo nasprotna udeleženka ter predlaga, da ga sodišče spremeni tako, da pri posameznih delih stavb z ident. št. 001-26 in 001-27 ne določi MO kot lastnice, temveč določi drugega lastnika oziroma predlog zavrne. Meni, da sodišče ni pravilno upoštevalo določb ZVEtL, pri čemer je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Nasprotna udeleženka je ves čas postopka zatrjevala lastninsko pravico le na posameznem delu, ki v naravi predstavlja otroški vrtec, ter navajala, da ni lastnica nobenega drugega posameznega dela. Prvostopno sodišče je zato ne bi smelo določiti za lastnico drugih posameznih delov. Zgolj nezmožnost ugotovitve pravih lastnikov predmetnih posameznih delov ni razlog za vpis lastninske pravice na MO. Nasprotni udeleženki ni bila dana možnost, da bi se izjavila o morebitnem lastništvu preostalih posameznih delov. Iz elaborata etažiranja družbe G., d. o. o, izhaja, da je uporabnik spornih posameznih delov A. A. Enako izhaja iz sporazuma o dokončanju etažne lastnine za predmetno stavbo, ki kasneje ni bi realiziran. Omenjeno tudi ni bilo sporno med etažnimi lastniki. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno zaradi neopravljenega naroka na kraju samem, prav tako ni bil izdelan elaborat stavbe s strani sodnega izvedenca. Sodišče bi moralo obvestiti o postopku vse osebe, za katere je izvedelo, da bi lahko uveljavljale vzpostavitev lastninske pravice ali druge pravice na posameznih delih stavb ali nepremičnini kot celoti. Stranka mora tudi v nepravdnem postopku postaviti predlog, navesti vsa dejstva, na katera opira zahtevek, in predlagati dokaze. Sodišče je prekršilo načelo dispozitivnosti in razpravno načelo, saj nihče od udeležencev ni izkazal lastninske pravice MO. Z odločitvijo je močno poseglo v pravni in ekonomski položaj nasprotne udeleženke, saj odločitev predstavlja nove davčne obveznosti in plačilo stroškov. Glede na stališče prvostopnega sodišča bi postopek po ZVEtL pomenil zgolj formalen postopek, ker se ne ugotavlja pravilno stanje, temveč se lastninska pravica določa brez pravne povezave oziroma skladno z dosedanjim zemljiškoknjižnim stanjem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek po ZVEtL ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj, temveč je njegov namen, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih zgradbah uredi (vzpostavi) v skladu s konceptom etažne lastnine, pri čemer je načeloma namenjen le tistim, ki etažne lastnine ne morejo vzpostaviti na podlagi SPZ.(1) Sodišče z odločitvijo, da se na samostojnih posameznih delih z ident. št. 001-26 in 001-27 vzpostavi lastninska pravica v korist nasprotne udeleženke, ni postopalo v nasprotju s predlogom predlagateljev. Ti so namreč predlagali, da se na objektu popolnoma vzpostavi etažna lastnina. Pri tem so se v predlogu glede titularjev posameznih delov lahko omejili na tiste posamezne dele, ki pripadajo njim. Glede ostalih posameznih delov je sodišče, ob tem, da dejanski etažni lastnik dveh samostojnih posameznih delov, ki še nista vpisana v zemljiško knjigo, kljub pozivu sodišča ni priglasil udeležbe v postopku, za dokončno vzpostavitev etažne lastnine na stavbi pravilno uporabilo 11. člen ZVEtL in na teh dveh delih vpisalo lastninsko pravico na dosedanjega zemljiškoknjižnega lastnika.(2) Za takšno odločitev naroka ni bilo treba izvesti, prav tako tudi ne postaviti sodnega izvedenca.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je za zemljiškoknjižne lastnike lahko sporna situacija, ko sodišče v sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine, kadar ne zaključi, da so bili posamezni deli odtujeni v korist posameznih pridobiteljev, ugotovi, da so ti ostali v lasti zemljiškoknjižnega lastnika. Vendar sedanji zakon ne omogoča, da bi zemljiškoknjižni lastnik v obravnavanih postopkih lahko zahteval, da se na posameznem delu stavbe vpiše lastninska pravica v korist dejanskega etažnega lastnika, ki take zahteve v postopku ne uveljavlja. Takšna rešitev je predlagana v predlogu za spremembo zakona (ZVEtL-1).(3)

6. Ker je sodišče prve stopnje dosledno uporabilo vse določbe ZVEtL in ustrezno obvestilo vse osebe, za katere je izvedelo, da bi lahko uveljavljale vzpostavitev lastninske pravice ali druge pravice na posameznih delih stavb skladno z 21. členom ZVEtL, pri tem pa tudi ni zagrešilo kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 35. člena ZNP.

Op. št. (1): Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 265/2012. Op. št. (2): Primerjaj sklep VSL I Cp 833/2014. Op. št. (3): Predlog Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, ZVEtL-1, 25. člen, Gradivo objavljeno na strani MP.