Jedro

Ob razlagi določb o trajanju predhodne odredbe je izhajati iz namena zavarovanja, posebej še namena zavarovanja s predhodno odredbo. Gre zgolj za časovno omejeno zavarovanje v času, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, vendar ta še ni izvršljiva in ob hkratnem obstoju nevarnosti za bodočo izvršbo. Ob prenehanju enega ali drugega predhodna odredba ni več potrebna. Ponovna presoja obstoja nevarnosti pa je v primeru, če je časovno trajanje predhodne odredbe določeno zgolj z rokom iz drugega odstavka 263. člena ZIZ, onemogočena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v prvem stavku II. točke izreka potrdi.

II. Upnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog upnice dovolilo zavarovanje denarne terjatve upnice v znesku 378.341,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2008 dalje do plačila iz delne sodbe Okrožnega sodišča na P P 66/2009 z dne 13. 12. 2013, in sicer s predhodno odredbo za vknjižbo predznambe zastavne pravice v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na P na nepremičnini parc. št. 1124/0 k.o. X, last dolžnika do 2234/20000 (I. točka izreka). Sklenilo je, da zavarovanje po predhodni odredbi traja eno leto od njene izdaje, vendar najdlje še osem dni po nastopu pogojev za izvršbo po sodbi, izdani v pravdnem postopku pod P 66/2009 oziroma pod katero drugo opravilno številko, pod katero bi postopek tekel po morebitni razveljavitvi sodbe s strani višjega sodišča (prvi stavek II. točke izreka), in da lahko sodišče na predlog upnika podaljša veljavnost predhodne odredbe pod pogojem, da se niso spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila dovoljena (drugi stavek II. točke izreka). Odločilo je tudi, da se predhodna odredba izvrši takoj ter da ugovor in pritožba ne zadržita njene izvršitve (III. točka izreka) in hkrati dolžniku naložilo, da upnici v osmih dneh povrne stroške postopka zavarovanja v znesku 394,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev iz prvega stavka II. točke izreka prvostopenjskega sklepa - zoper odločitev, da zavarovanje po tej predhodni odredbi traja eno leto od njene izdaje, vendar najdlje še osem dni po nastopu pogojev za izvršbo po sodbi, se upnica pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da se strinja s trajanjem predhodne odredbe še osem dni po nastopu pogojev za izvršbo po sodbi, ne strinja pa se s tem, da je sodišče trajanje predhodne odredbe omejilo na eno leto od njene izdaje. Za to ni podlage niti v predlogu, niti v ZIZ. Opozarja na prvi odstavek 263. člena ZIZ, kjer je določeno, da sodišče v sklepu o predhodni odredbi navede tudi čas, za katerega jo sodišče dovoljuje. Nikjer pa ni določeno, da bi moral biti čas določen s številčnim trajanjem. To pomeni, da je čas lahko opredeljen tudi opisno (na primer osem dni po nastopu pogojev za izvršbo). To potrjujejo tudi odločitve v sodni praksi, ki jih v pritožbi citira. Ravnanje sodišča, ki je omejilo trajanje predhodne odredbe na čas enega leta od njene izdaje, je zato nepravilno. Možnost podaljšanja predhodne odredbe po preteku tega časa upnici ne daje enakega varstva kot sedanja predhodna odredba. Morebitno podaljšanje je namreč povezano tudi z možnostjo vlaganja pravnih sredstev s strani dolžnika, prav tako je povezano z dodatnimi stroški upnice. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo tako, da zavarovanje po predhodni odredbi ni omejeno z obdobjem enega leta.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni sledilo predlogu upnice, da zavarovanje s predhodno odredbo velja do zaznambe pravnomočnega sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, v kolikor je predlog za izvršbo vložen v 15 dneh po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe. ZIZ sam namreč predpisuje omejitev trajanja predhodne odredbe glede na nastop izvršljivosti odločbe. Po določbi drugega odstavka 263. člena ZIZ sme predhodna odredba trajati največ osem dni po nastopu pogojev za izvršbo. S to omejitvi se pritožnica v pritožbi sicer strinja, nasprotuje pa omejitvi, da predhodna odredba traja eno leto po izdaji.

5. Pritrditi je sicer pritožbi, da je v sodnih odločbah, ki jih citira, določeno opisno trajanje njene veljavnosti - za čas osem dni po pravnomočnosti sodne odločbe oziroma osem dni po nastopu pogojev za izvršbo. Vendar je pritožbeno sodišče mnenja, da je prvostopenjsko sodišče odločilo pravilno, ko je čas trajanja predhodne odredbe, razen roka iz drugega odstavka 263. člena ZIZ (osem dni po nastopu pogojev za izvršbo), omejilo tudi na eno leto od izdaje predhodne odredbe. Skladno z določbo prvega odstavka 263. člena ZIZ mora biti namreč v sklepu, s katerim sodišče izda predhodno odredbo, naveden tudi čas, za katerega jo sodišče dovoljuje. Da to ni (le) rok iz drugega odstavka 263. člena ZIZ (osem dni po nastopu pogojev za izvršbo), jasno izhaja iz tretjega odstavka 263. člena ZIZ. Po citirani določbi v primeru, če čas iz prvega odstavka 263. člena ZIZ poteče, preden postane odločba izvršljiva,(1) sodišče veljavnost predhodne odredbe na upnikov predlog podaljša. Sledeč pritožničini razlagi, da sodišče lahko omeji trajanje predhodne odredbe „opisno“ - osem dni po nastopu pogojev za izvršbo, se zastavlja vprašanje smiselnosti oziroma potrebnosti tretjega odstavka 263. člena ZIZ. Prav tako je ob razlagi določb o trajanju predhodne odredbe izhajati iz namena zavarovanja, posebej še namena zavarovanja s predhodno odredbo. Gre zgolj za časovno omejeno zavarovanje v času, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, vendar ta še ni izvršljiva in ob hkratnem obstoju nevarnosti za bodočo izvršbo. Ob prenehanju enega ali drugega predhodna odredba ni več potrebna. Ponovna presoja obstoja nevarnosti pa je v primeru, če je časovno trajanje predhodne odredbe določeno zgolj z rokom iz drugega odstavka 263. člena ZIZ, onemogočena.

6. Prvostopenjsko sodišče je trajanje predhodne odredbe iz navedenih razlogov utemeljeno omejilo. Čas enega leta je upoštevajoč navajanja upnice o pričakovani pritožbi dolžnice zoper sodbo, na podlagi katere je izdana predhodna odredba, in podatka, da je bil povprečni čas reševanja civilnih zadev na višjih sodiščih v Republiki Sloveniji v prvi polovici leta 2013 2,7 mesecev,(2) tudi po presoji pritožbenega sodišča ustrezen.

7. V skladu z odločitvijo prvostopenjskega sodišča (drugi stavek II. točke izreka) lahko upnica v primeru, če odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, v času veljavnosti predhodne odredbe, ne bo postala izvršljiva, predlaga podaljšanje veljavnosti predhodne odredbe ob pogoju nespremenjenih okoliščin, na podlagi katerih je bila predhodna odredba izdana.

8. Prvostopenjske odločitve ne more omajati pravica dolžnika do vlaganja pravnih sredstev v primeru podaljšanja, ki jo izpostavlja pritožba, kot tudi ne stroški. Ugovor in pritožba namreč ne zadržita izvršitve predhodne odredbe, upnica pa bo v primeru utemeljenosti predloga za podaljšanje veljavnosti predhodne odredbe imela pravico do povrnitve stroškov.

9. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : V primeru izvršljivosti odločbe predhodna odredba preneha v osmih dneh po izvršljivosti.

Op. št. (2) : Sodna statistika za prvo polovico leta 2013 Ministrstva za pravosodje RS.