13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1281/2004 z dne 7. 9. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju št. P 330/2002 z dne 13. 7. 2004 in s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju št. P 330/2002 z dne 11. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, da je pritožnica (tedaj toženka) s sporne služnostne trase na parceli št. 607 k. o. V., ki poteka med parcelo št. 29 k. o. V. in njeno hišo, dolžna odstraniti vso navoženo zemljo in odpadni material ter posajene trse tako, da bo po trasi možna neovirana vožnja in pešhoja. Pritožnici je prepovedalo preprečevati ali onemogočati tožnici uporabo služnostne poti in ji za vsak nadaljnji poseg zagrozilo z denarno kaznijo v višini 300.000 SIT. Začasna odredba velja do pravnomočnega končanja pravdnega postopka. Zoper ta sklep je pritožnica vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi sodišču očita, da je še enkrat odločalo o začasni odredbi, o kateri je že enkrat pravnomočno odločilo in sicer jo je zavrnilo. Trdi, da je na sporni kup zemlje vrgla nekaj odpadnih opek, sodišče pa je napačno štelo, da je zaradi tega začasna odredba "tokrat vendarle utemeljena", tega pa tudi ni obrazložilo. Meni tudi, da začasna odredba sploh ne opredeli, kje naj bi potekala služnostna pot. Sodišče naj bi ji kršilo ustavne pravice tudi zato, ker ji ni vročilo ponovnega predloga za izdajo začasne odredbe, da bi se o njem lahko izjasnila. Zatrjuje tudi, da je sodišče njeno pritožbo zavrnilo z zamolčanjem ugovornih in pritožbenih navedb ter z očitno nelogičnimi in brezpredmetnimi razlogi. Sodišču očita, da je hudo kršilo strokovna pravila in svojo prakso ter da je obravnavalo pravdnega nasprotnika pritožnice na podlagi drugačnih kriterijev, ni pa sledilo njenim močnejšim dokazom. Kršene naj bi ji bile pravica do poštenega sojenja, pravica do enakega varstva pravic, pravica do pravnega sredstva ter pravica do zasebne lastnine.

3.Pritožnica je dne 9. 5. 2005 ustavno pritožbo dopolnila s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju št. P 330/2002 z dne 14. 12. 2004, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi obstoj služnostne pravice na pritožničini nepremičnini. Sodba še ni pravnomočna.

B.

4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano določbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica sicer zatrjuje številne kršitve človekovih pravic, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

5.Ne drži očitek pritožnice, da ji sodišče ni vročilo ponovnega predloga za izdajo začasne odredbe, da bi se o njem lahko izjasnila, saj je pritožnica v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 7. 7. 2003 izrecno napisala, da je prejela prvo vlogo tožnice s predlogom za novo začasno odredbo in da oboje prereka, kar je tudi obrazložila. Pritožnica tudi zmotno meni, da sodišče ne bi smelo še enkrat odločati o enakem predlogu za izdajo začasne odredbe. Iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa je namreč razvidno, da je tožnica v njem uveljavljala nove okoliščine za njeno izdajo.

6.V zvezi s pritožničinim očitkom o tem, da iz izdane začasne odredbe ni razviden potek sporne služnostne poti, je treba pojasniti, da se ustavna pritožba po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitve človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Pritožnica v pritožbi prvostopenjskemu sklepu ni očitala, da bi bil ta glede poteka sporne služnostne poti premalo natančen. To pomeni, da glede tega očitka ni materialno izčrpala pravnih sredstev.

7.Prav tako je neutemeljen očitek, da je sodišče druge stopnje svojo odločitev pomanjkljivo obrazložilo. Višje sodišče je na bistvene pritožbene navedbe odgovorilo. Pavšalno zatrjevanje pritožnice, da je sodišče "zamolčalo njene navedbe", pri čemer niti ne navede, za katere navedbe bi naj šlo, pa za utemeljitev kršitve pravic iz 22. in 25. člena Ustave ne zadošča.

8.Pritožnica v ustavni pritožbi uveljavlja tudi kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nepravilnosti in nezakonitosti odločitve izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, tudi če bi bil utemeljen, sam po sebi še ne izkazuje kršitev navedene ustavne pravice. Za kršitev te pravice bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Tega pa pritožnica ne zatrjuje.

9.Tudi s pavšalnimi očitki, da je sodišče kršilo "strokovna pravila in svojo prakso", ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. Očitka o neenakopravnem obravnavanju pred sodiščem pa pritožnica ni izkazala.

10.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić