Jedro

Kadar v tožbi niso navedena imena pravih tožnikov in tožbi ni predloženo pooblastilo za zastopanje, ki mora biti v slovenskem jeziku, in odvetnik, ki je vložil tako tožbo, na poziv sodišča v smislu 1. odst. 29. člena ZUS za dopolnitev tožbe, v odmerjenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, sodišče tožbo zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 191/98-11 z dne 8.12.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 30.10.1997. V sklepu prvo sodišče navaja, da je pooblaščenka tožnikov 7.2.1998 vložila tožbo, v kateri je kot tožečo stranko navedla W.G.E., W.G.A. in W.G.H., vse tri po pravnih naslednikih, ki jih zastopa. Iz tožbe je razvidno, da so W.G.E., W.G.A. in W.G.H. že pokojni, pravni nasledniki, ki naj bi vlagali tožbo, pa v tožbi niso navedeni. Zato je sodišče z dopisom dne 3.11.1999 pooblaščenko pozvalo, da na podlagi 1. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - ZUS) v roku petnajst dni odpravi pomanjkljivosti v tožbi, in sicer, da sodišču sporoči ime in priimek tožnikov - pravnih naslednikov prej navedenih pokojnikov, kakor tudi, da predloži pooblastila tožnikov, v imenu katerih vlaga tožbo in sicer v slovenskem jeziku. Sodišče je hkrati z zahtevo po dopolnitvi tožbe odvetnico opozorilo, da bo, v kolikor v omenjenem roku pomanjkljivosti tožbe ne bodo odpravljene, tožbo kot neprimerno za obravnavo s sklepom zavrglo. Odvetnica je poziv sodišča prejela 10.11.1999, vendar se nanj ni odzvala in tožbe ni dopolnila. Ker sodišče tako pomanjkljive tožbe ne more obravnavati, jo je na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo.

Zoper navedeni sklep se v imenu tožeče stranke, po pravnih naslednikih, pritožuje odvetnica T.A.P. in navaja, da je prvostopni upravni organ 17.7.1997 izdal odločbo, s katero je bila zahteva pravnih naslednikov pok. E.W.G. kot neutemeljeno zavrnjena. V tej odločbi je jasno napisano, kdo so pravni nasledniki E.W.G. in se v spisu nahajajo vsa pooblastila. Pritožniki so zoper takšno odločbo vložili pritožbo in opozorili na nejasnost, saj zahtevek ni bil vložen samo v imenu E.W.G., pač pa tudi v imenu njegovih bratov A. in H.V. Odločba se je glasila samo na E.W.G., zato je bila pritožba usmerjena v razčiščevanje dejanskega stanja. Tožena stranka je pritožbo zavrnila, in sicer glede vseh treh pravnih prednikov, ne da bi pojasnila, na katerega se nanaša odločba. Zato je tožeča stranka vložila tožbo pri upravnem sodišču in predlagala odpravo nejasne odločbe, ker ni znano, na katerega se je odločba nanašala in v imenu katerega bi bila potrebna pritožba. Tožeča stranka je predložila vsa pooblastila in konkretni spisek dedičev oziroma družinsko deblo, kar se že nekaj let nahaja v spisu, ki se obravnava. Po prejemu opozorila, da naj predloži pooblastila v slovenskem jeziku, je odvetnica sporočila sodišču, da bo to storila v naknadnem roku, zaradi oddaljenosti pravnih naslednikov. Zato pooblastilo, priloženo v prevodu, pošilja sedaj. Opozoriti je, da se tožeča stranka označuje natančno tako, kot jo je označeval prvi in drugi upravni organ.

Drugače bi prišlo do ugovora aktivne legitimacije. Iz spisa pa je vseskozi razvidno, kdo so pravni nasledniki vsakega izmed njih. V upravnem sporu se mora tožba nanašati na stranke, zoper katero je izdana odločba. Drugače ni mogoče postopati. Tožnica ni mogla navesti drugih oseb, kot tiste, ki so bile navedene v upravni odločbi druge stopnje, zoper katere je možen upravni spor, ker bi bila tožba zavržena iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije. Glede na okoliščino, ki izhaja iz prvih dveh upravnih odločb, bi bilo seveda potrebno dosedanje sklepe razveljaviti in vrniti zadevo upravnemu organu v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa se je pritožbeno sodišče omejilo le na vprašanje, ali je prvostopno sodišče ravnalo v skladu z določbami Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97 - ZUS). Prvostopno sodišče se ni spuščalo v presojo zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke, ampak je pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je ta pomanjkljiva, ker odvetnica, ki je tožbo vložila, ni navedla imen tožnikov to je pravnih naslednikov pokojnih upravičencev in zanje ni predložila ustreznega pooblastila za zastopanje. Sodišče prve stopnje jo je pozvalo, da v roku petnajstih dni dopolni tožbo z imeni tožnikov in predloži pravilno pooblastilo za zastopanje v slovenskem jeziku. V navedenem pozivu je bilo tudi opozorilo, da bo sodišče ravnalo v skladu z 2. odstavkom 29. člena ZUS in tožbo zavrglo, če v odmerjenem roku pomanjkljivost ne bo odpravljena. Navedeni rok je potekel 25.11.1999, v spisu pa tudi ni podatkov o tem, da bi tožeča stranka zahtevala podaljšanje navedenega roka zaradi ovir, ki jih zatrjuje sedaj v pritožbi. Ker tožba do 8.12.1999, ko je sodišče odločalo, ni bila dopolnjena in popravljena, je prvostopno sodišče pravilno uporabilo 2. odstavek 29. člena ZUS in tožbo zavrglo. Dejstvo, da je odvetnica vložila pritožbo s pravilnimi podatki in predložila tudi ustrezno pooblastilo, ne more vplivati na zakonitost prvostopnega sklepa, saj v pritožbi tožeča stranka ne more popravljati napak, in s tem opravičiti zamude postavljenega petnajstdnevnega roka, ki je bila podlaga za odločitev sodišča prve stopnje.

Glede na navedeno je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo v smislu 73. člena ZUS.