Jedro

Poslovni delež družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo zaradi začetka stečajnega postopka nad družbo ne preneha. Sprememba akta o ustanovitvi, ki je posledica poslovne odsvojitve poslovnega deleža v enoosebni družbi, ne zahteva (ni) izvajanje upravljavskih pravic družbenika.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. A. A. in B. B. kot predlagatelja sta 5. 7. 2021 po notarki vložila predlog za vpis spremembe pri subjektu vpisa C. d. o. o. - v stečaju (v nadaljevanju: subjekt vpisa). Predlagala sta vpis spremembe akta o ustanovitvi v sodni register in vpis spremembe družbenika, in sicer prenos celotnega 100 % poslovnega deleža v subjektu vpisa na novo družbenico B. B. (v nadaljevanju: predlog za vpis). Sodišče prve stopnje je predlog za vpis zavrglo (sklep višje sodniške pomočnice Srg 2021/26406 z dne 31. 8. 2021). Odločitev je utemeljilo s tem, da predlagatelja v postavljenem roku predloga nista dopolnila tako, da bi predložila soglasje stečajnega upravitelja subjekta vpisa in sklep stečajnega sodišča o dovolitvi prodaje poslovnega deleža. Oboje je potrebno za dovolitev vpisa spremembe, ker je subjekt vpisa v stečaju.

2. Zoper sklep se je pritožil A. A. (sedaj revident). Sodišče prve stopnje je po sodniku posamezniku pritožbo zavrnilo s sklepom Srg 2021/36011 z dne 20. 9. 2021. Razlogom izpodbijanega sklepa je pritrdilo in v bistvenem dodalo: _a)_ ugotovilo je, da je predlagatelj k predlogu za vpis pravilno priložil Pogodbo o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža v družbe ter potrdila CKE, FURS in IRSD za novo družbenico; _b)_ oprlo se je na razloge sklepa VSL IV Cpg 621/2016 (ker je ugotovilo, da se nanaša na zadevo s podobnim dejanskim stanjem) in ne na razloge sklepa VSC II Cpg 50/2019 (v kateri se odločitev nanaša na prenos poslovnih deležev družbe v prisilni poravnavi); _c)_ z dnem začetka stečajnega postopka nad subjektom vpisa družbeniki poslovne deleže izgubijo, le-ti prenehajo, hkrati pa se v sodni register ne vpiše prenos terjatve oseb, ki so v sodni register vpisani kot družbeniki (373. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju [ZFPPIPP]). Zato predlagatelj poslovnega deleža na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o odsvojitvi poslovnega deleža ne more prenesti na drugega; _(č)_ družbenikom subjekta vpisa v stečaju z začetkom stečajnega postopka preneha pravica do upravljanja oziroma odločanja, posledično jim preneha pravica do spremembe družbene pogodbe, zato tudi čistopisa družbene pogodbe (v konkretnem primeru akta o ustanovitvi) po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati. Sicer bi bila ta v nasprotju z določbami ZFPPIPP o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka in določbo 42. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Kot materialnopravno zmotno je zavrnilo stališče sodišča prve stopnje, da bi moral predlagatelj za dopustitev predlaganega vpisa predložiti soglasje stečajnega upravitelja subjekta vpisa in pogodbo, sklenjeno med stečajnim upraviteljem in pridobiteljem poslovnega deleža. Zavrnilo je uporabo 322. člena ZFPPIPP, ker poslovni delež ni stečajna masa. Pritožbo pa je vseeno zavrnilo, saj je kot materialnopravno pravilne presodilo ostale razloge sodišča prve stopnje in tudi samo zaključilo, da za predlagani vpis niso izpolnjeni materialnopravni pogoji (4. točka 34. člena Zakona o sodnem registru [ZSReg]). V bistvenem je dodalo, da ZFPPIPP izraza poslovni delež ne uporablja, pač pa je v zakonu delež družbenika označen kot delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe. Zato družbenik po začetku stečajnega postopka ni več imetnik poslovnega deleža, temveč je le imetnik terjatve za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase, ki se z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (373. člen ZFPPIPP). Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da ob uporabi načela, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam, družbenik družbe v stečaju na drugega ne more prenesti poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Osebam, ki so v sodni register vpisane kot družbeniki, v stečajnem postopku preneha pravica do upravljanja (odločanja), zato jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi. Posledično po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati čistopisa družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi. Čistopis, ki ne bi upošteval pravnih posledic stečajnega postopka, vseboval pa bi spremenjene določbe pogodbe o ustanovitvi v delu, ki govori o družbenikih družbe, bi bil v nasprotju z zakonom. Zato je predlog za vpis spremembe podatkov, kateremu je predlagatelj priložil Akt o ustanovitvi subjekta vpisa, ki ga je kot edina družbenica sprejela oseba, ki takšnega upravičenja ni imela, v nasprotju z določbami ZFPPIPP o posledicah začetka stečajnega postopka.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 178/2021 z dne 14. 12. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je možen/dopusten vpis spremembe družbenika v sodnem registru pri družbi, nad katero je začet stečajni postopek.

5. Predlagatelj je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je ugoditev reviziji s spremembo izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje, podredno razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v nov postopek oziroma, ker na sodišču druge stopnje v gospodarskih zadevah vedno odločajo isti trije sodniki, predlagal prenos pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP tako, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče druge stopnje, ali pa tudi razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v nov postopek.

6. Revident navaja, da ima sklep sodišča druge stopnje takšne pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti oziroma so razlogi o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku [ZPP]). Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo 48., 471., 481., 482., in 483. člen ZGD-1, 10. člen, tretji odstavek 34. člena ZSreg in 42. člen Uredbe. V bistvenem navaja naslednje. Zavrača materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da ima stečajni postopek nad subjektom vpisa za posledico prenehanje poslovnega deleža v subjektu vpisa, kar naj bi celo izhajalo iz ZFPPIPP, ki izraza poslovni delež ne vsebuje. Če zaradi začetka stečajnega postopka prenehajo določene pravice družbenikov, poslovni delež vsekakor ostane. Revident ne želi na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam, pač pa želi doseči vpis v sodni register na podlagi pravnega posla, ki je bil izveden, je veljaven in ima svoje učinke in posledice. S tem bo predlagatelj dosegel publicitetni učinek in novemu družbeniku omogočil izplačilo morebitnega preostanka stečajne mase. To bo s stališča 373. člena ZFPPIPP pomembno tudi za upravitelja. Ne strinja se s sodiščem druge stopnje, da z začetkom stečajnega postopka družbenikom preneha pravica do upravljanja in jim zato preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe. Tega stališča sodišče druge stopnje ni utemeljilo. Če poslovni delež obstoji, je treba družbeniku omogočiti tudi spremembo družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi. Sicer pa sodišče ni zavrglo predloga za vpis, ker k predlogu ne bi bile predložene potrebne listine. Sodišče predlagatelja ni pozvalo k predložitvi spremenjenega akta o ustanovitvi, opremljenega z ustreznim potrdilom notarja. Dodatno temu meni, da spremembe ali čistopisa akta o ustanovitvi tudi ni nujno priložiti k predlogu za vpis. Sodišče je nekritično sledilo odločitvi VSL sklep IV Cpg 621/2016, zmotno je ugotovilo, da je bila zadeva VSL sklep II Cpg 50/2019 tako drugačna, da v tej zadevi ni pomembna. Predvsem pa se sklicuje na zadevo VSK sklep Cpg 47/2016, v kateri je višje sodišče zavzelo pravilno in jasno stališče, da je odsvojitev poslovnega deleža družbe v stečaju dopustna.

7. Revizija je bila vročena subjektu vpisa, ki je nanjo odgovoril. Predlagal je, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne. Zmotno je revidentovo stališče, da je družbenik po začetku stečajnega postopka še imetnik poslovnega deleža. Poslovni delež po začetku stečajnega postopka po določbah ZFPPIPP ni več v pravnem prometu. Ob smiselni uporabi 283. členom ZFPIPP, ki določa, da se po začetku stečajnega postopka razveljavijo serijski vrednostni papirji, to je delnice, ki jih je izdal dolžnik, tudi poslovni delež z začetkom stečajnega postopka preneha. Delnice so v bistvu poslovni delež v obliki vrednostnega papirja. Z začetkom stečajnega postopka prenehajo korporacijske pravice družbenika. ZFPPIPP družbeniku pravico do preostale vrednosti stečajne mase ponovno podeli, terjatev pa lahko ta prenese na drugega le s cesijo.

Revizija je utemeljena.

8. Vrhovno sodišče je izpodbijano odločbo preizkusilo samo v delu, ki se nanaša na dovoljeno revizijsko vprašanje (371. člen ZPP).1 Materialno pravo sestavljajo tista pravna pravila, ki določajo temeljne pravice in dolžnosti pravnih subjektov. Na drugi strani procesno pravo ureja pristojnost sodišč, upravnih in drugih organov za odločanje o posameznih zadevah, pravice in dolžnosti udeležencev postopka, procesna dejanja procesnih subjektov ter učinke odločb. Dopuščeno revizijsko vprašanje je materialnopravne narave, saj zadeva pravni položaj imetnika poslovnega deleža do subjekta vpisa.

9. Revident zatrjuje kršitev pravil postopka s strani sodišča druge stopnje, ker ima sklep takšne pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti oziroma so razlogi o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju (prvi odstavek 370. člena v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člen ZPP in 366. členom ZPP). Ker Vrhovno sodišče ni dopustilo vprašanja, ki bi zajemalo zatrjevano kršitev pravil postopka, se je Vrhovno sodišče v nadaljevanju omejilo na zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava.

10. Vrhovnemu sodišču ni treba odgovarjati na revidentovo stališče, da je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da bi bilo za odsvojitev poslovnega deleža potrebno soglasje stečajnega sodišča. Sodišče druge stopnje je namreč jasno zapisalo, da poslovni delež družbenika v subjektu vpisa ni stečajna masa subjekta vpisa, zato je zavrnilo uporabo 322. člena ZFPPIPP.

11. Upoštevajoč razloge sodišča druge stopnje je bilo treba odgovoriti na dve vprašanji. Prvo je, ali drži, da je materialnopravna posledica začetka stečajnega postopka nad subjektom vpisa, ki je družba z omejeno odgovornostjo, prenehanje poslovnega deleža družbenika v družbi in je pravica do dela preostale stečajne mase ob prenehanju družbe samostojna pravica, ki nastane šele z začetkom stečajnega postopka nad družbo. Če poslovni delež ne preneha, je naslednje vprašanje, ali preneha možnost družbenika, da sestavi spremembo akta o ustanovitvi. Drugo vprašanje se nanaša na zahtevek družbenika za vpis spremembe imetništva poslovnega deleža v sodni register. Na prvo vprašanje je odgovorjeno v točkah 15 do 20, na drugo pa v točkah 18 do 24. 12. Družbenik ob ustanovitvi družbe pridobi poslovni delež, ki je izražen v odstotkih, na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu (drugi odstavek 471. člena ZGD-1). Kasneje se poslovni delež lahko odsvoji ali deduje (prvi odstavek 481. člena ZGD-1). Poslovni delež lahko tudi preneha. Razlogi za prenehanje poslovnega deleža so izstop in izključitev po 501. členu ZGD-1 ali izpeljan kaducitetni postopek. Izstop omogoča tudi osmi odstavek 481. člena ZGD-1. Temeljna posledica vseh navedenih sprememb je, da preneha poslovni delež kot skupnost pravic in obveznosti. Zakon predvideva, da zato preneha obstajati tudi osnovni vložek, na katerem temelji poslovni delež.2

13. ZGD-1 v 504. členu določa, da se pravice, ki jih ima družbenik pri upravljanju družbe, in način njihovega uresničevanja, določijo z družbeno pogodbo, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek). Če družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, se uporabljajo določbe 505. do 510. člena ZGD-1 (drugi odstavek).

14. _Zabel_ označi poslovni delež kot izrazito pravni pojem, ki označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi njegovega osnovnega vložka ali osnovnega vložka njegovih pravnih prednikov.3 _Plavšak_ navaja, da je poslovni delež pravica, ki vključuje več temeljnih (materialnopravnih) upravičenj (pravic) družbenika, in sicer pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do udeležbe v dobičku in pravico do sorazmernega dela preostale likvidacijske ali stečajne mase ob prenehanju družbe. Iz prvega odstavka 481. člena ZGD-1 izhaja, da poslovni delež vsebuje tudi razpolagalno upravičenje, to je pravno možnost imetnika poslovnega deleža, da s to pravico razpolaga tudi tako, da jo odsvoji.4 _Prostor_ navaja, da korporacijske (upravljavske in premoženjske) pravice, ki izhajajo iz poslovnega deleža, delijo usodo poslovnega deleža.5 _Ivanjko_ navaja, da družbenik kot imetnik poslovnega deleža pridobi vrsto pravic, ki mu gredo na podlagi zakona in pogodbe. Glede na vsebino teorija pravice družbenika deli na premoženjske in članske. Pravice do upravljanja spadajo med članske pravice. Pravica do delitve likvidacijske mase spada med premoženjske pravice. Pravice in obveznosti so sestavni del njegovega članstva v družbi. Velja načelo prepovedi ločevanja pravic.6

15. ZFPPIPP uresničitev premoženjske pravice do delitve likvidacijske mase v primeru stečaja ureja v drugem do četrtem odstavku 373. člena. Če razdelitvena masa zadošča za plačilo vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (drugi odstavek 373. člena ZFPPIPP). Terjatve družbenika za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase iz drugega odstavka tega člena ni treba prijaviti v stečajnem postopku (tretji odstavek 373. člena ZFPPIPP). Če dejanski imetnik deleža v ugovoru proti načrtu končne razdelitve ne dokaže drugače, velja, da je imetnik terjatve iz prvega odstavka tega člena oseba, ki je kot družbenik vpisana v sodni register na dan izdelave načrta razdelitve ostanka razdelitvene mase (2. točka četrtega odstavka 373. člena ZFPIPP).

16. ZFPPFIPP v oddelku 5.3 določa materialnopravne posledice začetka stečajnega postopka. Le-te nastanejo z začetkom dneva, ko je objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 244. člena ZFPPIPP).

17. Iz povzete zakonske ureditve in pravne teorije izhaja, da je zmotno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da družbenik po začetku stečajnega postopka nad družbo ni več imetnik poslovnega deleža, da je materialnopravna posledica začetka stečajnega postopka izguba poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo, ter še, da ZFPPIPP poslovnega deleža več ne pozna (kot zapiše sodišče druge stopnje: ZFPPIPP namreč več ne uporablja termina poslovni delež). Za takšen materialnopravni zaključek ni podlage v ZGD - 1 in ZFPPIPP. Nasprotno, ZFPPIPP celo v drugem do tretjem odstavku 373. člena ZFPPIPP kot imetnika pravice do izplačila preostale vrednosti stečajne mase izrecno imenuje družbenika. ZFPPIPP v 2. točki četrtega odstavka 373. člena določa trenutek, ki je pravno pomemben za presojo upravičenosti do izplačila. Do plačila preostanka stečajne mase je upravičen družbenik, ki je v sodni register kot družbenik vpisan na dan izdelave načrta razdelitve ostanka razdelitvene mase. Pri čemer je stanje sodnega registra določeno kot izpodbojna domneva pri presoji upravičenosti. Drži stališče sodišča druge stopnje, da je terjatev za izplačilo denarnega zneska mogoče prenesti s cesijo, vendar zato še ni utemeljeno sklepati na neobstoj pravice poslovnega deleža. Terjatev le izhaja iz pravice do preostanka likvidacijske mase, ta (pravica) pa kot ena izmed pravic sestavlja poslovni delež in je povezana z imetništvom poslovnega deleža. Stališče sodišča druge stopnje, da zaradi neobstoja poslovnega deleža ni izpolnjena materialnopravna predpostavka, ki jo za vpis določa zakon (4. točka 34. člena ZSReg), je torej materialnopravno zmotno.7

18. Vrhovno sodišče je v nadaljevanju odgovorilo na vprašanje dopustnosti predloga za vpis v smislu ZSReg. ZSReg v 29. členu določa procesne predpostavke, na katere mora registrsko sodišče paziti že v predhodnem postopku odločanja o predlogu za vpis, med drugim tudi ali so predlogu priložene vse predpisane listine.

19. Vrhovno sodišče kot pomembno izpostavlja, da sodišče druge stopnje pritožbe ni zavrnilo, ker bi opravilo vsebinsko presojo Akta o ustanovitvi (čistopisa zaradi spremembe družbenika) in Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža. Kot pravilno opozarja revident, ga sodišče prve in druge stopnje nista pozivali k dopolnitvi predloga zaradi nepredložitve ustreznega notarskega potrdila. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo zato, ker po njegovem mnenju nova družbenica čistopisa akta o ustanovitvi niti ni mogla veljavno sprejeti, saj nima upravljavskih pravic. Teh nima zato, ker jih v času odsvojitve poslovnega deleža ni imel že odsvojitelj (po načelu, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam).

20. Vrhovno sodišče mora v tem delu odgovoriti, ali je za spremembo akta o ustanovitvi potrebno izvrševanje upravljavskih pravic. Na tem mestu izrecno izpostavlja, da v tej registrski zadevi glede na vsebino predloga za vpis sodišče ni odločalo o vprašanju omejitev posameznih pravic, ki sestavljajo članske pravice, ki nastopijo zaradi začetka stečajnega postopka. Zato se do tega vprašanja Vrhovno sodišče ne opredeljuje.

21. Zabel8 glede spremembe družbene pogodbe navaja, da spremembo družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi na splošno razumemo v formalnem pomenu. Gre za spremembo katerekoli sestavine iz 474. člena ZGD-1. Vendar o spremembi družbene pogodbe lahko govorimo v dveh pomenih. Po eni strani gre za spremembo v pravem pomenu besede. Po drugi strani pa gre za to, da se družbena pogodba mora spremeniti zaradi drugih pomembnih dejstev. Za te spremembe so pogosto predpisane drugačne materialne in formalne zahteve. Sem spadajo tudi spremembe, če kdo zaradi prenosa poslovnega deleža preneha biti družbenik in družbenik postane kdo drug (481. člena ZGD-1). V tem primeru se je spremenila ena od sestavin pogodbe (navedba družbenika). Takšna sprememba je torej urejena posebej in jih mora pogodba upoštevati po samem zakonu. Vendar s tem ni odpravljena dolžnost vpisa v sodni register.

22. Odgovor na v 20. točki zastavljeno vprašanje je, da sprememba akta o ustanovitvi, ki je posledica odsvojitve poslovnega deleža, ni posledica uresničitve družbenikovih upravljavskih pravic (upravičenj iz 505. člena v zvezi s prvim odstavkom 526. člena ZGD-1) temveč je posledica poslovnega prenosa poslovnega deleža. Predlagani vpis spremembe družbenika predstavlja le vpis pravno pomembnega dejstva. Ker odsvojitev poslovnega deleža ne pomeni izvajanje pravice do upravljanja, razlogi sodišča druge stopnje tudi v tem delu niso pravilni.

23. Pravno zmotno je stališče revidenta, da predlogu za vpis spremembe družbenika ni treba priložiti prečiščenega besedila spremenjenega akta o ustanovitvi z notarjevim potrdilom, da so spremenjene določbe akta o ustanovitvi skladne z odpravkom notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža (kot to določa prvi odstavek 42. člena Uredbe). Revident navaja, da tega zakon (10. člen ZSReg) ne nalaga. Uredba pa je v tem delu v nasprotju z zakonom, zato naj bi po revidentovem predlogu sodišče uporabilo _exceptio illegalis_.

24. ZGD-1 v prvem odstavku 47. člena določa, da mora prijava za prvi vpis družbe v register vsebovati firmo, dejavnost, sedež, poslovni in elektronski naslov in druge podatke, določene z zakonom. Sem spada tudi podatek o družbenikih (6. točka prvega odstavka 4. člena ZSReg, glej tudi 5. točko prvega odstavka 35. člena Uredbe). Drugi odstavek 47. člena ZGD-1 določa, da je treba prijavi priložiti akt o ustanovitvi v izvirniku ali overjenem prepisu in akt o imenovanju poslovodstva, če to ni določeno že z aktom o ustanovitvi. Za vpis v register je treba prijaviti tudi vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena in prijavi priložiti akte, ki izkazujejo zadnje dejansko stanje (prvi odstavek 48. člena ZGD-1 in 6. člen ZSReg). Natančneje so pravila vpisa pri spremembi družbenikov navedena v 42. in 43. členu Uredbe. Uredba z listinami, ki jih je treba priložiti predlogu za vpis torej le povzema ustrezna pravila, ki jih določa matični zakon.9

25. Iz dosedanje obrazložitve tako izhaja, da sta zmotna nosilna razloga sodišča druge stopnje, s katerima je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za vpis v sodni register. Poslovni delež družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo zaradi začetka stečajnega postopka nad družbo ne preneha, sprememba akta o ustanovitvi, ki je posledica poslovne odsvojitve poslovnega deleža, ne zahteva (ni) izvajanje upravljavskih pravic družbenika. To pomeni, da je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

26. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato ni pogojev za spremembo izpodbijanega sklepa. Vrhovno sodišče je ugodilo reviziji in v celoti razveljavilo sklepa sodišč prve in druge stopnje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje, potem ko bo ugotovilo, ali so izpolnjene druge predpostavke za odločanje, o predlogu za vpis ponovno odloči. 27. Odločitev Vrhovnega sodišča temelji na drugem odstavku 380. člena ZPP.

28. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Presojo pravnega interesa za odločanje revizijskega sodišča v sodnem postopku je treba razumeti drugače, kot je to v primeru odločanja Ustavnega sodišča o ustavni pritožbi (prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-16/15 z dne 7. 10. 2015). Med pravnim interesom za odločanje o reviziji in ustavni pritožbi ni enačaja. 2 Zabel, Bojan v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) : z novelami ZGD -1A do ZGD-1H / [avtorji Marijan Kocbek …. et al], redaktor Marijan Kocbek ; 2. knjiga, dopolnjena izdaja, 1. natis. - Ljubljana : IUS Sofware, GV Založba, 2014, str. 900 in 901. 3 Zabel, Bojan, prav tam, str. 818. 4 Plavšak, Nina v Vpis družbenika v sodni register tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I nima oblikovalnih učinkov za pridobitev poslovnega deleža, Podjetje in delo 2/2016/XLII, str. 213. 5 Prostor, Jerneja v Pravni učinek vpisa družbenika v register, Podjetje in delo 3-4/2022/XLVII, str. 425. 6 Ivanjko, Šime v Pravo družb, statusno gospodarsko pravo, Ivanjko, Šime, Kocbek, Marijan, Uradni list RS, 1994, str. 395, 399, 407, 408. 7 O različni stališčih pravne teorije in prakse višjih sodišč v: Zima Jenull, Tadeja v Vpliv začetka stečajnega postopka na registrske vpise, Pravosodni bilten, št. 3, 2017. 8 Zabel, Bojan v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) : z novelami ZGD -1A do ZGD-1H / [avtorji Marijan Kocbek …. et al], redaktor Marijan Kocbek ; 2. knjiga, dopolnjena izdaja, 1. natis. - Ljubljana : IUS Sofware, GV Založba, 2014, str. 950. 9 Plavšak, Nina v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) : z novelami ZGD -1A do ZGD-1H / [avtorji Marijan Kocbek …. et al], redaktor Marijan Kocbek ; 2. knjiga, dopolnjena izdaja, 1. natis. - Ljubljana : IUS Sofware, GV Založba, 2014, str. 251.