Jedro

Da je mogoče ugotavljati zapadlost terjatve, mora najprej biti izkazan njen obstoj. Najemnine "do predvidenega izteka najemne pogodbe" v danem primeru ne predstavljajo obstoječe terjatve. Upnik je v predlogu za izvršbo sam navedel, da je od najemne pogodbe o najemu letala odstopil. Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti. Osnovna posledica razveze pogodbe je prenehanje vseh obveznosti, ki so predmet te pogodbe. Nobena od strank iz naslova pogodbe ni nič več dolžna in nima več pravice zahtevati izpolnitve.

Najemna pogodba je v danem primeru le priloga notarskega zapisa. Udeleženci posla sicer smejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu, vendar mora le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. V zvezi s tem je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del, do česar pa v danem primeru ni prišlo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu za izvršbo za znesek glavnice 182.280,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 136.710,70 EUR od 2. 6. 2011 do plačila in od zneska 45.570,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2011 do plačila (I. točka izreka), odločilo, da se izvršba opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, navedenih v tej točki izreka (II. točka izreka), v presežku, za znesek 817.719,20 EUR z zakonskim zamudnimi obresti od 2. 6. 2011 do plačila in za znesek zakonskih zamudnih obresti od zneska 45.570,20 EUR od 2. 6. 2011 do 15. 6. 2011 predlog zavrnilo (III. točka izreka), sklenilo, da je dolžnik upniku v 8 dneh dolžan povrniti 167,00 EUR stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskim zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila (IV. točka izreka) in sklenilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 339,26 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskim zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila (V. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Kot bistveno navaja, da je prvostopenjsko sodišče popolnoma zgrešilo pomen "pavšalnega zneska" 1.000.000,00 EUR, sodišče pa šteje, da naj ne bi bila izkazana zapadlost terjatve, zaradi česar se sodišče prve stopnje ponovno sploh ne ukvarja s samo terjatvijo. Stališče sodišča je zgrešeno, obrazložitev pa je nejasna. Prvostopenjsko sodišče bi moralo preveriti terjatev po specifikaciji v predlogu za izvršbo. Sodišče se nerazumljivo ni ukvarjalo z nadaljnjim zahtevkom, čeprav je že iz samega vpogleda v najemno pogodbo nedvomno obstajala dolžnost plačevati najemnino vsaj 10 let od sklenitve pogodbe. Tudi sam notarski zapis že v 1. členu vsebuje izrecni sklic na 28. člen najemne pogodbe, pri opredelitvi terjatve, ki je vsebina zavarovanja, pa že v 1. odstavku 1. člena navaja najemnino in stroške po najemni pogodbi z dne 23. 5. 2005. Pravilna je opredelitev pomena zneska 1.000.000,00 EUR kot zneska, ki predstavlja najvišjo skupno vrednost terjatve, do katere za plačilo jamčijo zastavljene nepremičnine in do katere sta dolžnik in zastavitelj soglašala z neposredno izvršljivostjo. Višje sodišče nikakor ni izreklo, da je neutemeljena terjatev upnika do tega največjega zneska, temveč le, da ne gre za morebiten avtomatizem zapadlosti, pač pa je treba presojati utemeljenost terjatve. Če bi sodišče prve stopnje že samo z upoštevanjem materialno pravnega izhodišča pritožbenega sodišča presojalo na primer zahtevek iz naslova obrokov najemnine do izteka najemne pogodbe, bi moralo ugotoviti, da je vtoževana terjatev do tega zneska 1.000.000,00 EUR že zapadla. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnika sta na pritožbo odgovorila po pooblaščencu, ji nasprotovala ter navedla, da bi sodišče prve stopnje predlog za izvršbo moralo v celoti zavrniti. Notarski zapis namreč ne vsebuje določene terjatve, zato upnik glede domnevnih terjatev, ki jih uveljavlja v predmetnem izvršilnem postopku, ne razpolaga z izvršilnim naslovom. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo delno zavrnilo iz razloga, ker zapadlost pavšalnega zneska 1.000.000,00 EUR ne izhaja iz samega notarskega zapisa, četudi je čas, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, t.j. 10 let, šteto od 23. 5. 2005, ob vložitvi predloga bil pretečen. Zato je sodišče predlog v delu predlagane izvršbe za izterjavo glavnice v znesku 817.719,20 EUR s pripadajočimi obrestmi zavrnilo. Delno je zavrnilo tudi predlog glede obresti od obroka za najemnino za maj 2011, ki je zapadel 15. dne v mesecu juniju, zato zakonske zamudne obresti tečejo ne od 2. 6. 2011, temveč od 16. 6. 2011. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, a iz drugih razlogov.

7. Iz upnikovega predloga za izvršbo v danem primeru izhaja, da je upnik na podlagi notarskega zapisa opr. št. SV 994/05 predlagal izvršbo zaradi izterjave štirih obrokov najemnine v višini 182.280,80 EUR, najemnin za dodatne ure letenja v višini 270.405,00 EUR in 2.270.489,64 EUR iz naslova obrokov najemnine do predvidenega izteka najemne pogodbe. Terjatev je opredelil v skladu z določili najemne pogodbe in naj bi zaradi predčasnega odstopa od najemne pogodbe znašala skupno 7.107.174,64 EUR na dan 30. 5. 2011. Višje sodišče je s sklepom z dne 25. 1. 2017 opr. št. II Ip 3669/2016 v tej zadevi razveljavilo sklep, s katerim je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo sprva v celoti zavrnilo, ter pojasnilo, da glede na trditveno podlago v predlogu za izvršbo za izterjavo pavšala 1.000.000,00 EUR v obravnavnem primeru ni podlage. Upnik bi bil do predlagane izterjave navedenega zneska upravičen le, če bi na ustrezen način po tedaj (pred uveljavitvijo ZIZ-C) veljavnem 20. členu ZIZ izkazal, da je terjatev iz naslova najemnin, kot jo je opredelil v predlogu, do vložitve predloga za izvršbo že zapadla.

8. Da je mogoče ugotavljati zapadlost terjatve, mora najprej biti izkazan njen obstoj. Najemnine "do predvidenega izteka najemne pogodbe" v danem primeru ne predstavljajo obstoječe terjatve. Upnik je v predlogu za izvršbo sam navedel (ter navedeno tudi izkazal - priloga A3), da je od najemne pogodbe o najemu letala odstopil. Skladno s 111. členom Obligacijskega zakonika (OZ) sta, če je pogodba razvezana, obe stranki prosti svojih obveznosti (razen obveznosti za povrnitev morebitne škode). Osnovna posledica razveze pogodbe je prenehanje vseh obveznosti, ki so predmet te pogodbe. Nobena od strank iz naslova pogodbe ni nič več dolžna in nima več pravice zahtevati izpolnitev. Pogodba je z nastopom razveze prenehala, skupaj z njo pa tudi vse pravice in obveznosti (v danem primeru torej omogočanje rabe s strani najemodajalca in plačevanje najemnine s strani najemnika (primerjaj 587. člen OZ))1. V primeru odpovedi najemne pogodbe ne gre za enako situacijo kot v primeru odpovedi kreditne pogodbe, ko mora kreditojemalec vrniti celotni prejeti znesek posojila (primerjaj drugi odstavek 111. člena OZ). Najemniku v primeru odpovedi kreditne pogodbe ni omogočena raba tudi za naprej, do prvotno predvidenega izteka, zato v bodoče tudi ne zapade njegova obveznost vsakokratnega plačila najemnine.

9. Ker torej ni izkazan obstoj obveznosti iz naslova obrokov najemnine do predvidenega izteka najemne pogodbe, obveznost iz naslova najemnin za dodatne ure letenja pa v notarskem zapisu ni določena, niti glede na notarski zapis ni določljiva ter upnik zanjo nima izvršilnega naslova, upnik v tem postopku ne more izterjati višje terjatve, kot je to sodišče prve stopnje že dovolilo. Najemna pogodba je skladno s tretjim odstavkom Sporazuma o zavarovanju terjatve z zastavno pravico na nepremičninah, sklenjenega v notarskem zapisu, namreč le priloga notarskega zapisa. Skladno s 44. členom Zakona o notariatu (ZN) smejo udeleženci dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu. Le-te mora izdajatelj _potrditi_ v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. V zvezi s tem je v členu 50 ZN določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del, do česar pa v danem primeru ni prišlo. V danem primeru tako ne izhaja, da je bila najemna pogodba predmet potrditve v notarskem zapisu ter ta tako ne prestavlja izvršilnega naslova, saj ni sestavni del neposredno izvršljivega notarskega zapisa (primerjaj sklep VSC sklep II Ip 213/2015).2

10. Drugih v predlogu naštetih obveznosti iz naslova najemnega razmerja upnik po lastni navedbi v predlogu niti ne izterjuje, tudi ne stroškov, na katere se sicer sklicuje v pritožbi, a tudi ti v notarskem zapisu niti niso opredeljeni v določeni višini (niti glede na sam izvršilni naslov niso določljivi ter upnik zato za njih ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova). V zvezi z njimi tudi ne zadostuje sklicevanje na 28. člen pogodbe, saj ta glede najemnine in stroškov opredeljuje zgolj pavšal 1.000.000,00 EUR, za katerega je višje sodišče že pojasnilo, da lahko predstavlja zgolj najvišjo skupno vrednost, do katere za plačilo jamčijo zastavljene nepremičnine, in ne predstavlja konkretne terjatve, ki sodi v okvir zavarovanega zneska. Takšno konkretno, v izvršilnem naslovu določeno terjatev, v danem primeru torej predstavljajo le zapadle a neplačane najemnine v znesku 54.250,00 EUR mesečno za pretekli mesec z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne dalje, ki jih upnik skladno z izdanimi računi sicer izterjuje v nižjih zneskih.

11. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev glede zavrnitve predloga v delu izterjave glavnice v znesku 817.719,20 EUR z zakonskim zamudnimi obrestmi od 2. 6. 2011 sicer podalo napačne razloge, vendar pa ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da odločitve ni bilo mogoče preizkusiti ter višje sodišče sklepa v izpodbijanem delu zato ni razveljavilo. Končno višje sodišče še ugotavlja, da upnik sicer ne podaja pritožbenih razlogov glede zavrnitve predloga za izvršbo za znesek zakonskih zamudnih obresti od zneska 45.570,20 EUR od 2. 6. 2011 do 15. 6. 2011, vendar pa so razlogi sodišča prve stopnje v tem delu pravilni ter se višje sodišče v izogib ponavljanju nanje v tem delu zgolj sklicuje.

12. Glede na vse navedeno pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo ter sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik s pritožbo ni uspel ter pritožbeni stroški niso bili potrebni za izvršbo, zato sam krije stroške, ki so mu s pritožbo nastali (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38.člena ZIZ). Dolžnika sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji ter tako ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), stroški odgovora na pritožbo pa jima glede na navedeno tudi niso bili neutemeljeno povzročeni (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 M. Juhart v: Obligacijski zakonik (OZ), spolšni del, s komentarjem, 1. knjiga, stran 588. 2 Poleg navedenega razen obveznosti iz sporazuma v Devetem členu sporazuma ni podano soglasje k neposredni izvršljivosti še za kakšne druge obveznosti.