Jedro

Prizna se odškodnina, ki obsega dejansko škodo, zmanjšano vrednost nepremičnine in izgubljeni dobiček.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je bila določena odškodnina zaradi obremenitve predlagateljevih zemljišč s služnostjo postavitve daljnovoda. Odškodnina zaradi obremenitve zemljišč parc. št. 873/3, 882, 883/1, vse vl. št. 211 k.o. P., parc .št. 1413/10, 1413/17, 1413/18, 1414/16, 1414/55, vse vl. št. 1238 k.o. P. in parc. št. 1393, vpisane v vl. št. 179 k.o. Z., je bila določena na 22.628,70 €.

Višini odškodnine nasprotuje predlagatelj, ki predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi. Meni, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh okoliščin in odškodnino določilo prenizko. Opozarja na veliko razliko med vrednotenji po sodišču postavljenega izvedenca J. R. in cenitvama, ki sta jih pred postopkom po naročilu udeležencev izdelala sodna izvedenca F. G. in L. B.. Za nevzdržno ocenjuje odločitev, da je dosojena odškodnina nižja od tiste, ki jo je bila nasprotna udeleženka pred postopkom pripravljena plačati. Parc. št. 882 k.o. P. je bila pred gradnjo daljnovoda zasajena z jablanami in lešniki, ki so bili zaradi gradnje posekani. Zaradi poseka je dejanska vrednost parcele manjša, predlagatelj pa je prikrajšan tudi za ekonomski donos oz. izgubljen dobiček. Predlagatelj celotno parcelo sedaj uporablja kot travnik. Parc. št. 1414/55 k.o. P. je bila pred posegom gozd, sedaj pa v koridorju daljnovoda ni mogoče saditi dreves. Odškodnina za posekano drevje ni določena. Parc. št. 1393 k.o. Z. ni neplodno zemljišče. Preko zemljišča potekajoča pot zavzema le okoli 1/20 zemljišča, razen tega vzpostavljena služnost te poti niti ne zajema. Obrambni nasip na tem zemljišču predstavlja le 1/10 celotne parcele. Kot nepravilno označuje, da je bila odškodnina določena le za zemljišči parc. št. 1413/17 in 1414/16, na katerih stojita stebra daljnovoda, ne pa tudi ostala zemljišča, ki z vsako od navedenih zemljišč tvorijo samostojen GERK. Ovrednotiti bi bilo treba tudi škodo, ki jo povzročajo ptice, ki s fekalnimi izločki kontaminirajo zelenjavo in s tem povzročajo dodaten proizvodni strošek (pranje zelenjave) ter so potencialne prenašalke smrtonosnega virusa H5N1 (ptičja gripa).

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je pri določanju odškodnine pravilno oprlo na mnenje sodnega izvedenca, ki je bil postavljen s strani sodišča, medtem ko je mnenji, izdelani pred postopkom po naročilih udeležencev, obravnavati kot navedbe in stališča predlagatelja. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da po udeležencih naročeni mnenji nista tako argumentirani in razčlenjeni po posameznih vrstah škode, da bi ju bilo mogoče primerjati z mnenjem izvedenca R. oz. bi vzbudile dvom v katero od ugotovitev tega izvedenca. Razlika v višini odškodnine sama po sebi pa ni razlog za dvom v argumentirane in celovito obrazložene ugotovitve po sodišču postavljenega izvedenca. Predlagatelj sam navaja, da pred sodnim postopkom s strani nasprotnega udeleženca ponujene odškodnine ni bil pripravljen sprejeti; sam je izbral sodno pot določanja odškodnine, zato je pravno nepomembno, da je bil pred sodnim postopkom nasprotni udeleženec pripravljen plačati višjo odškodnino, kot jo je določilo sodišče. Trditev, da je odškodnina določena prenizko, da temelji na prenizkem vrednotenju kmetijskih zemljišč ni mogoče preizkusiti, ker so pavšalne. Izvedenec je svoje ugotovitve argumentiral s pravno podlago, na katere osnovi je vrednotil kmetijsko zemljišče, predlagatelj pa v postopku na prvi stopnji konkretnih ni navajal pripomb niti terjal dodatnih pojasnil. Izvedenec je že v osnovnem mnenju ugotovil, da je parc. št. 882 k.o. P. strma terasna brežina, ki je bila preraščena z grmasto in drevesasto vegetacijo in ni primerna za kmetijsko obdelavo, medtem ko je predlagatelj vztrajal, da je primerna za obdelavo in obdelana kot razširjen sadovnjak (vloga z dne 25.3.2008, list. št. 56 in zapisnik naroka list. št. 73). V pritožbi pa predlagatelj pritrjuje izvedenčevi ugotovitvi, da sta na tem zemljišču res le dve jablani, kot novoto pa zatrjuje ekonomsko škodo zaradi poseka sadnega drevja in izgube donosa sadovnjaka. Trditve, da je bila ob izdaji razlastitvene odločbe parc. št. 882 k.o. P. zasajena z jablanami in lešniki, ki so prinašali znatno ekonomsko korist, v postopku na prvi stopnji predlagatelj ni postavil, v pritožbenem postopku pa ne more biti upoštevana, ker je prepozna (337. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP ).

Pri vrednotenju odškodnine za parc. št. 1414/55 k.o. P. je upoštevano, da je bila pred gradnjo daljnovoda poraščena z drevesi - topoli, njena obrežna lega je prikazana s sliko, priloženo dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 4.3.2006. Teh ugotovitev, na katerih je izvedenec gradil svojo oceno, pritožnik ne izpodbija, zato ni razlogov, da sodišče izvedenskemu mnenju ne bi sledilo.

Glede parcele 1393 k. o. Z. je izvedenec že v osnovnem mnenju prepričljivo pojasnil, da gre za antropogeno degradiranost parcele (nasip, kolovozna pot, odlaganje odpadkov); v prvi dopolnitvi mnenja je svoje ugotovitve dokumentiral s fotografijami; v drugi dopolnitvi mnenja pa dodal, da zemljišče že daljše obdobje ni kmetijsko obdelano ter da pot in nasip izničita možnost za morebitno sanacijo; kljub temu, da je zemljišče tudi po izgradnji avtoceste dostopno. Pritožbeno navajanje, da pot in nasip zavzemata le del te parcele je zato pravno nepomembno.

Vpliv daljnovoda je ovrednoten na vseh zemljiščih, ki po pritožbenih navedbah s parcelo 1413/16 k. o. P. tvorijo GERK. Kakšni dodatni vplivi postavljenega stebra naj bi obstajali na zemljiščih, na katerih steber ne stoji, pritožnik ne navaja. Predmet obravnave pa upravičeno ni bil vpliv na parc. št. 1414/18 in 1414/17, ker vplivov na teh dveh zemljiščih v postopku na prvi stopnji predlagatelj ni zatrjeval; v razlastitvenih odločbah se tudi ne omenjata kot služeči zemljišči. Izvedenec je že v osnovnem mnenju obrazložil, da gre pri možnosti onesnaženja nadzemnega dela zelenjave zaradi povečanega števila ptic za težko merljivo motnjo, po drugi strani pa je tovrstno onesnaženje obstajalo tudi že prej (še en daljnovod). Pritožbeno sodišče soglaša, da ne gre za tako motnjo, ki bi utemeljevala povečanje že določene odškodnine zaradi izgubljenega dobička; ovire, ki so moteče pri kmetijski rabi, pa so kot celota upoštevane pri postavki: zmanjšana vrednost nepremičnine.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena.