Jedro

Če je bila vročitev opravljena pravilno, pa je stranka procesno dejanje (iz opravičljivih razlogov na njeni strani) zamudila, pride v poštev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Če vročitev ni bila opravljena pravilno, gre za napako sodišča, ki jo je mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog.

Razlog sodišča, da iz paraf na vročilnici izvedenec ne more podati zanesljive ocene, kdo jo je podpisal, presega strokovno znanje sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ter razveljavilo prvo točko svojega sklepa z dne 03. 02. 2011 in svojo sodbo istega datuma.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Meni, da je napačen in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni ali pa razveljavi. Navaja, da je vrnitev v prejšnje stanje dopustna le v izjemnih primerih, dokazno breme, da so bili razlogi za zamudo dejanja upravičeni, pa je na stranki, ki predlaga vrnitev. V konkretnem primeru po pritožnikovem mnenju ni takih razlogov, saj sploh ni jasno, ne kdaj ne zakaj naj bil toženec odsoten (v Bosni). Sodišču prve stopnje še očita, da ni določilo grafologa, ki bi ugotovil, ali je podpis na sporni povratnici toženčev. Za zamudo ni upravičenega vzroka, saj bi toženec, tudi če je bil res v tujini, moral računati, da lahko v tem času prejme kakšno sodno pošiljko.

3. Na pritožbo toženec ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sklep sodišča prve stopnje ima nasprotujoče si in pomanjkljive razloge, zaradi česar se ne da preizkusiti njegove pravilnosti in zakonitosti. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, kar je terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek (1. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 3. tč. 365. čl. ZPP).

6. Treba je ločiti razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje od pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na napake pri vročanju. Pri slednjem gre za napako, ki ni na strani stranke, pri prvem pa za napako stranke, ki mora biti opravičljiva. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo razumni (jasni, nedvoumni) razlogi o tem, ali je bila vročitev vabila na narok tožencu sicer opravljena, pa je zaradi svoje odsotnosti (iz upravičenih razlogov) zamudil procesno dejanje, ali pa mu vabilo ni bilo pravilno vročeno. Sodišče prve stopnje namreč zapiše le, da je bila pošta očitno „nekomu vročena“. Sklepati je sicer, da sodišče šteje, da tožencu sporna pošiljka ni bila vročena, vendar pa se sodišče ukvarja z razlogi glede upravičenosti zamude, kar pa predpostavlja pravilno vročitev.

7. V novem postopku naj prvostopenjsko sodišče ugotovi in jasno obrazloži svojo ugotovitev, ali je bila vročitev pravilno opravljena ali ne, pri čemer je dokazno breme, da vročitev ni bila v redu opravljena, na tožencu. Glede tega pritožba utemeljeno opozarja na neutemeljeno zavrnitev dokaza z izvedencem. Razlog, češ da iz paraf izvedenec ne more podati zanesljive ocene, presega strokovno znanje sodišča in ga bo lahko podal le izvedenec. Ta bo imel na razpolago ne le različne podpise na povratnicah (prvostopenjsko sodišče jih imenuje „parafe“), pač pa tudi pisavo, s katero je izpolnjen datum prejema sporne povratnice.

8. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je vročitev bila pravilna, naj ob ponovnem odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje upošteva utemeljeno pritožbeno stališče, da vsaka odsotnost, četudi je dokazana, še ne pomeni upravičenega vzroka za zamudo. Stranka, ki je v sodnem postopku, mora računati na to, da prejema sodne pošiljke. Če pa bi se izkazalo, da vročitev ni bila pravilno opravljena, ni pogojev za uveljavljanje zamujenega dejanja in bo po odločitvi o predlogu treba odločiti o toženčevi pritožbi proti izdani sodbi.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.