Jedro

Da lahko upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja vpliv objekta na sosednjo nepremičnino, mora biti ta nepremičnina v vplivnem območju objekta, za katerega se zahteva izdaja gradbenega dovoljenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožba in zahtevek tožeče stranke za plačilo stroškov postopka zavrneta. Tožeča stranka je dolžna prizadeti stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 509,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od tega dne dalje pa z zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 4. 1. 2005, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Sodišče prve stopnje je še določilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 67.320,00 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do dne plačila, v 15 dneh. Tožena stranka je s sporno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Nova Gorica z dne 2. 6. 2004, s katero je bilo investitorjem A.A., B.B., C.C. in Č.Č. dano gradbeno dovoljenje za legalizacijo dveh prizidkov in preureditev dela pritličja stanovanjske hiše z namenom ureditve frizerskega salona, vključno z zunanjo ureditvijo, vse na zemljišču parc. št. ... k.o..., pod tam navedenimi pogoji.

2. Sodišče prve stopnje je odločbo tožene stranke odpravilo, ker je presodilo, da v postopku ni bil ugotovljen vpliv prizidkov na bistveno zmanjšano osončenost bivalnih prostorov stanovanjskega objekta tožnice. V obrazložitvi sodišče navaja, da čeprav tožnica svojih ugovorov osončenja v upravnem postopku ni konkretizirala (sicer pomanjkljiva študija, ki jo je priložila tožbi v upravnem sporu pa je tožbena novota), bi moral upravni organ glede na določbo 11. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v mestnem območju ... (PUP) in 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zavzeti stališče do vprašanja, ali se bodo pogoji osončenja sosednjega objekta zaradi prizidkov bistveno poslabšali. Upravni organ ugovorov osončenja ni konkretno obravnaval ter nanje argumentirano odgovoril, temveč se je zadovoljil s soglasjem Zdravstvenega inšpektorata RS, Območna enota ..., z dne 20. 5. 2003. V ponovnem postopku naj zato tožena stranka odpravi navedene pomanjkljivosti. Ostalim razlogom, s katerimi je tožena stranka zavrnila pritožbene navedbe tožeče stranke, je sodišče prve stopnje pritrdilo in kot neutemeljene zavrnilo tožbene navedbe o neizpolnjevanju pogojev PUP, ki se nanašajo na odmik od parcelne meje (23. člen PUP), število parkirnih mest in ustreznosti frizerske dejavnosti storitvenim dejavnostim po določbah 16. člena PUP. O stroških postopka je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi 16. člena ZUS v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

3. Zoper sodbo je investitor C.C., prizadeta stranka v tem sporu, vložil pritožbo in dne 14. 7. 2006 dopolnitev pritožbe. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da sam objekt tožeče stranke ne sodi v vplivno območje. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče tudi ni upoštevalo določb 64. in 65. člena ZGO-1 in je zato zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku je sodišče tudi bistveno kršilo določbe ZUS, s tem, ko je v nasprotju s 14. členom ZUS upoštevalo študijo osončenja, ki jo je tožeča stranka predložila šele v upravnem sporu. V dopolnitvi pritožbe navaja, da prizidek nima vpliva na tožničin objekt, na ta objekt vpliva le njegova hiša, ki pa je zgrajena na podlagi veljavnega dovoljenja. Prilaga študijo osončenja iz junija 2006. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zamudnimi obrestmi.

4. V odgovoru na pritožbo se tožnica strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in navaja, da je v postopku ves čas ugovarjala projektni dokumentaciji, ki je pomanjkljiva in pavšalna. Njena hiša se nahaja v vplivnem območju, kar bi moral ugotoviti upravni organ, študijo o tem pa naročiti in predložiti investitorji. Ker je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, je sprožila upravni spor in predložila študijo o vplivu prizidka na njeno stanovanjsko hišo, iz katere izhaja, da se njena hiša nahaja v vplivnem območju prizidka. Predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka 6. Pritožba je utemeljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006). Ta v prvem odstavku 107. člena določa, da Vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterije iz drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1, saj je po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 pravnomočnost gradbenega dovoljenja pogoj za njegovo izvršljivost. 8. V obravnavanem primeru je sporno gradbeno dovoljenje, izdano na podlagi določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. l. RS, št. 110/2002 in 74/2004). Sporno je vprašanje, ali je bil v postopku v zadostni meri presojen vpliv osončenja na sosednji objekt. Da lahko upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja vpliv objekta na sosednjo nepremičnino, med drugim tudi vpliv osončenja, mora biti ta nepremičnina v vplivnem območju objekta, za katerega se zahteva izdaja gradbenega dovoljenja, kot to določa ZGO-1 v odločbah 49., 64., 65. in 70. člena. Po določbi drugega odstavka 49. člena ZGO-1 mora namreč projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja vsebovati tudi prikaz vplivnega območja objekta oziroma območje za določitev strank. Tisti, ki zatrjuje, da je vplivno območje napačno prikazano, pa mora za svoje trditve predložiti dokaz - ekspertno mnenje (prvi in tretji odstavek 64. člena in tretji odstavek 70. člena ZGO-1). Dolžnost predložitve ekspertnega mnenja pa glede na določbo 65. člena ZGO-1 velja tudi za stranke, ki so v postopek vključene na podlagi prikazanega vplivnega območja (drugi odstavek 62. člena ZGO-1), vendar v postopku zatrjujejo drugačno vplivno območje, kot je prikazano v projektu.

9. Glede na citirane določbe ZGO-1, Vrhovno sodišče meni, da lahko upravni organ presoja vpliv objekta na sosednje nepremičnine le v okviru v projektu prikazanega vplivnega območja in da lahko stranka, ki je v postopek izdaje gradbenega dovoljenja vključena na podlagi v projektu prikazanega vplivnega območja, uveljavlja priznano procesno upravičenje le v mejah vplivnega območja. Če zatrjuje, da vpliv gradnje presega v projektu prikazano vplivno območje, smiselno torej napačen prikaz vplivnega območja, mora za svoje navedbe predložiti ustrezen dokaz - ekspertno mnenje. Stranka, ki je v postopku sodelovala, mora navedbe in dokaze v tej smeri navesti oziroma predložiti že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj jo k temu zavezuje prvi odstavek 65. člena ZGO-1 in drugi odstavek 238. člena ZUP.

10. V obravnavanem primeru je bila tožnica vključena v postopek na podlagi v projektu prikazanega vplivnega območja, ki pa sega le na južni del njenega zemljišča na zelenico in del dvorišča. V upravnem postopku je bila opravljena ustna obravnava z ogledom. Tožnica je imela možnost navajati svoje ugovore in za svoje navedbe predložiti dokaze, na kar je bila s strani upravnega organa tudi pisno opozorjena. Tožnica v upravnem postopku vpliva gradnje na osončenje njenega stanovanjskega objekta ni zatrjevala. Šele v pritožbi je prvič navedla, za to pa ni predložila dokazov (ekspertnega mnenja), da naj bi bila senčena tudi njena stanovanjska hiša (ki se v vplivnem območju ne nahaja), zato upravni organ, glede na citirane določbe ZGO-1, ni imel ne dejanske in ne pravne podlage za presojo vplivov osončenja na stanovanjsko hišo v lasti tožnice. Ker je treba določbo 8. člena ZUP in določbo 11. člena PUP, na kateri se sodišče prve stopnje sklicuje, v obravnavanem primeru uporabiti v povezavi s citiranimi določbami ZGO-1, tudi ti dve določbi ne predstavljata samostojne pravne podlage za presojo osončenja na stanovanjski objekt tožnice. Drugačna razlaga določbe 11. člena PUP, ki določa, da se v okviru strnjene pozidave s posegi v prostor pogoji osončenja in osvetlitve ne smejo bistveno poslabšati, bi pomenila neskladje te določbe z zakonom. Glede na določbo 125. člena Ustave RS pa sodniki sodijo po Ustavi in zakonu, ne pa po podzakonskih predpisih, za katere menijo, da niso v skladu z zakonom. Takih predpisov pri sojenju ne upoštevajo.

11. Glede na navedeno je napačna presoja sodišča prve stopnje, da bi moral upravni organ, ne glede na tožničine pavšalne navedbe, zavzeti stališče do vprašanja, ali se bodo pogoji osončenja sosednjega objekta, zaradi prizidkov bistveno poslabšali. Napačna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da je tožena stranka glede vprašanja osončenosti nekritično sledila pavšalnemu soglasju zdravstvenega inšpektorata. Iz listin upravnega spisa namreč izhaja, da sta tožena stranka in organ prve stopnje ocenila, da je osončenje dela zemljišča v lasti tožnice, ki se nahaja v vplivnem območju (južni dela zemljišča, ki v naravi predstavlja zelenico in del dvorišča), zanemarljivo, ker se zaradi lege stanovanjske hiše investitorjev in lege prizidka ter lege stanovanjske hiše v lasti tožnice, razdalja med objektom investitorjev in objektom tožnice ne bo bistveno spremenila. S to oceno, ki ima podlago v podatkih upravnih spisov, se pritožbeno sodišče v celoti strinja in meni, da je bilo v postopku osončenje znotraj vplivnega območja v zadostni meri in pravilno presojeno.

12. Ostale pritožbene in tožbene ugovore tožnice sta s pravilnimi in utemeljenimi razlogi, ki imajo podlago v listinah upravnih spisov in določbah ZGO-1 in PUP, utemeljeno zavrnila tako sodišče prve stopnje kot pred njim tožena stranka. S temi razlogi se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.

13. Glede na navedeno je prvostopno sodišče napačno uporabilo določbe ZGO-1 in v posledici tega napačno sklepalo, da je dejansko stanje glede osončenja objekta v lasti tožnice nepopolno ugotovljeno, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 pritožbi prizadete stranke ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Zaradi spremembe izpodbijane sodbe je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 spremenilo tudi izrek o stroških upravnega spora na prvi stopnji in na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP odločilo, da se zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov zavrne.

K 2. točki izreka 15. Ker je prizadeta stranka s pritožbo uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi 154. in 155. člena ZPP odločilo, da ji je tožnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Stroški so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT; Uradni list RS, št. 67/2003) in Zakonom o sodnih taksah (ZST-UPB1; Uradni list RS, št. 20/2004. Višina stroškov je izračunana na podlagi seštevka točk, in sicer za pritožbo 625 točk (tar. št.13 OT) in za 2% materialne izdatke 12,5 točk (člen 13 OT), skupno torej 637,5 točk, kar ob vrednosti točke 110,00 SIT (člen 15/1 OT) oziroma 0,459 EUR (čl. 13/1 Zakona o uvedbi eura - ZUE; Uradni list RS, št. 114/2006) predstavlja znesek 292,61 EUR. Na ta znesek je pritožbeno sodišče prizadeti stranki priznalo še 20% DDV v skupnem znesku 58,52 EUR (člen 14/2 OT), priglašene stroške sodne takse za pritožbo v znesku 38.000,00 SIT oziroma 158,57 EUR, ni pa ji priznalo priglašenih 100 točk za konferenco s stranko in 50 točk za končno poročilo stranki, saj je navedena storitev že zajeta v ostalih priznanih odvetniških storitvah in ne gre za samostojno storitev (tar. št. 39 OT). Skupni stroški prizadete stranke tako predstavljajo znesek 509,70 EUR, ki jih ji je tožnica dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve sodbe, od tega dne dalje z zamudnimi obrestmi do plačila.