Jedro

ZFPPIPP je pravila o vročanju pisanj, kot so urejena v ZPP, prilagodil posebnim značilnostim postopka zaradi insolventnosti. Niti za predlog načrta poteka stečajnega postopka niti za sklep o določitvi načrta poteka stečajnega postopka ZFPPIPP ne določa, da bi ga sodišče vračalo strankam, zato velja splošno pravilo o tem, da se sklep objavi na spletnih straneh.

Dolžnica ni tista, ki bi v tem postopku preverjala potrebnost in utemeljenost v upraviteljevih predlogih predvidenih dejanj, pač pa ima to pooblastilo sodišče (v primeru, da je imenovan upniški odbor, lahko le-ta poda svoje mnenje). Sodišče prve stopnje je (pravilno) ugotovilo, da upraviteljičin predlog vsebuje vse, kar je potrebno za določitev načrta poteka stečajnega postopka po določbi 321. člena ZFPPIPP, poudarilo pa je tudi, da zaupa presoji upraviteljice v zvezi s posameznimi opravili. Tega ne morejo izpodbiti neutemeljena (v delu, v katerem pritožnica sodišču prve stopnje očita „nekoliko neresno“ sklicevanje na to, kaj mora načrt poteka stečajnega postopka obsegati, pa celo žaljiva) pritožbena razpravljanja, saj za odločitev ne morejo biti relevantne lastnosti in značilnosti dolžnice same, kot to neutemeljeno poudarja pritožba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice z dne 12. 12. 2024, vložen zoper sklep o določitvi načrta poteka stečajnega postopka.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev, podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa.

3.Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo navedla, da je pritožba neutemeljena, ni pa navajala vsebinskih razlogov.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je s sklepom St 000/2024 z dne 27. 11. 2024 sklenilo, da se načrt poteka stečajnega postopka določi tako, kot je navedeno v upraviteljičinem predlogu določitve načrta poteka stečajnega postopka z dne 26. 11. 2024 (p. d. 96), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen hkrati s tem sklepom. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je po presoji sodišča upraviteljičin predlog določitve načrta poteka stečajnega postopka v skladu z drugim odstavkom 321. člena ZFPPIPP in ustrezno upošteva čas, ki je običajno potreben za unovčenje posameznih vrst premoženja. Zoper sklep je pritožnica vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

6.Pritožnica sodišču prve stopnje uvodoma očita, da ji ni vročilo predloga upraviteljice niti pred izdajo sklepa niti skupaj z njim, posledično pa naj bi ji s tem kršilo pravico do izjave.

7.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Predvsem je zmotno stališče, da se morajo v stečajnem postopku vsa sodna pisanja vročati, pri čemer se pritožnica nepravilno sklicuje na določbe ZPP. Po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek; tudi glede vprašanj, ki jih ZFPPIPP izrecno ne ureja, pa se določbe ZPP uporabljajo samo v obsegu in na način, ki ustreza vsebini pravnega varstva.

8.ZFPPIPP je pravila o vročanju pisanj, kot so urejena v ZPP, prilagodil posebnim značilnostim postopka zaradi insolventnosti. Pravila o osebni vročitvi pisanja strankam je v večini primerov nadomestil s pravili o javnem objavljanju na spletnem portalu AJPES (122. člen ZFPPIPP). V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP). Niti za predlog načrta poteka stečajnega postopka niti za sklep o določitvi načrta poteka stečajnega postopka ZFPPIPP ne določa, da bi ga sodišče vročalo strankam, zato velja splošno pravilo, da se sklep objavi na spletnih straneh AJPES (122. člen ZFPPIPP). Sklep o določitvi načrta poteka stečajnega postopka je bil skupaj s predlogom objavljen na spletnih straneh AJPES 27. 11. 2024, tako da se je pritožnica z njim lahko seznanila. Nenazadnje bi se z njim lahko seznanila tudi z vpogledom v stečajni spis. Vse navedeno velja tudi za izjavo upraviteljice o ugovoru dolžnice (tudi glede te izjave pritožnica opozarja, da ji ni bila vročena).

9.Velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Očitana bistvena kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zato ni podana.

10.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem je navedeno, da je z ugovorom izpodbijani sklep izdala stvarno pristojna oseba, ker naj bi manjkal strokovni naziv podpisnice sklepa.

11.ZFPPIPP določa, da v preprostejših zadevah odloča samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec (tretji odstavek 53. člena ZFPPIPP). Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sklep z dne 27. 11. 2024 izdala pravosodna svetnica, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je sklep izdala strokovna sodelavka, in ne sodnik, saj med taksativno naštetimi dejanji, ki jih mora opraviti sodnik, ni navedene potrditve načrta poteka stečajnega postopka. To pomeni, da o tem lahko odloči tudi samostojni sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec. V takem primeru je pravno sredstvo proti sklepu ugovor (četrti odstavek 53. člena ZFPPIPP).

12.Pritožbena navedba, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je sklep z dne 27. 11. 2024 izdala samostojna sodniška pomočnica ali strokovna sodelavka, je zgolj (pavšalno) izražen dvom o tem, ali je navedeni sklep izdala pristojna oseba. Tega s pritožbo zoper sklep, izdan po sodniku, ni mogoče uveljavljati. Predmet pritožbenega izpodbijanja je sklep o ugovoru, tega pa je izdal sodnik. Tudi sicer ne drži, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni potrdilo, da je bil sklep o določitvi načrta poteka stečajnega postopka izdan po samostojnem sodniškem pomočniku ali strokovnem sodelavcu. Nasprotno: sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve izrecno odgovorilo na ugovorni očitek dolžnice, da sklepa ni izdal sodnik, pač pa strokovna sodelavka in navedlo pravno podlago ter pravno sredstvo, ki je dovoljeno zoper odločitev samostojnega sodniškega pomočnika ali strokovnega sodelavca.

13.V zvezi s pritožbenim očitkom, da pritožnica predloga upraviteljice glede načrta poteka stečajnega postopka ni prejela v seznanitev in izjasnitev, posledično pa nima možnosti preveriti, ali so predvidena dejanja dejansko potrebna, ekonomična in utemeljena, višje sodišče pojasnjuje, da sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka na predlog upravitelja iz 2. točke drugega odstavka 294. člena ZFPPIPP in v primeru, da je bil imenovan, na podlagi mnenja upniškega odbora (321. člen ZFPPIPP). Dolžnica ni tista, ki bi v tem postopku preverjala potrebnost in utemeljenost v upraviteljevih predlogih predvidenih dejanj, pač pa ima to pooblastilo sodišče (v primeru, da je imenovan upniški odbor, lahko le-ta poda svoje mnenje). Sodišče prve stopnje je (pravilno) ugotovilo, da upraviteljičin predlog vsebuje vse, kar je potrebno za določitev načrta poteka stečajnega postopka po določbi 321. člena ZFPPIPP, poudarilo pa je tudi, da zaupa presoji upraviteljice v zvezi s posameznimi opravili. Tega ne morejo izpodbiti neutemeljena (v delu, v katerem pritožnica sodišču prve stopnje očita „nekoliko neresno“ sklicevanje na to, kaj mora načrt poteka stečajnega postopka obsegati, pa celo žaljiva) pritožbena razpravljanja, saj za odločitev ne morejo biti relevantne lastnosti in značilnosti dolžnice same, kot to neutemeljeno poudarja pritožba.

14.Po presoji višjega sodišča je na vprašanja, ki jih v zvezi z načrtom poteka stečajnega postopka v pritožbi (ponovno) izpostavlja pritožnica, ustrezno in v zadostni meri odgovorilo že sodišče prve stopnje, zato višje sodišče nanje ne bo posebej odgovarjalo, pač pa se v celoti sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje navedlo tudi razloge za svojo odločitev, zato je odločitev mogoče preizkusiti. To pomeni, da ni podana niti očitana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.

15.Pritožba pa je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na ustavitev postopka. Ne drži pritožbeno zatrjevanje, da je dejstvo, da poslovnega deleža ne bo mogoče prodati, saj gre v tem delu zgolj za pavšalno in v ničemer dokazano podprto pritožbeno predvidevanje pritožnice. Enako velja za pritožbeno navedbo, da pritožnica preko s. p. ne bo pridobila sredstev, iz naslova katerih bi se lahko izoblikovala stečajna masa za vsaj delno poplačilo upnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, zakaj v tem postopku (še) niso izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka (upraviteljica je dolžna unovčiti premoženje - 100% poslovni delež dolžnice v podjetju A., d. o. o., pritožnica je s soglasjem upraviteljice registrirala s. p., kar pomeni, da obstaja možnost oblikovanja stečajne mase). Ker tudi še niso opravljena vsa dejanja, ki jih je upraviteljica po zakonu dolžna v postopku opraviti, pritožničinemu predlogu za ustavitev postopka sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo.

16.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 53, 53/3, 53/4, 121, 121/1, 122, 122/1, 122/4, 123, 123/2, 294, 294/2-2, 321

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.