Jedro

S takšnimi ugovori predlagatelj v pritožbenem postopku ne more uspeti. Z njimi smiselno zatrjuje, da je subjektu vpisa (že) dano soglasje preklical oziroma da zanj ne velja, kar pa ni dopustno. Sprememba lastništva družbe lastniku nepremičnine, ki je soglasje dal, ne daje nobene podlage za preklic danega soglasja. V sodni praksi je izoblikovano enotno stališče, da lahko lastnik objekta dovoljenje da ali pa ga ne da, ne more pa si premisliti in ga preklicati oziroma zatrjevati, da ga novi lastnik (družbenik) subjekta vpisa nima oziroma da zanj ne velja. Izbris subjekta vpisa iz sodnega registra, ki bi sledil opisanemu ravnanju lastnika nepremičnine, bi bil zanj prehuda in nesorazmerna sankcija (odločbe VSL IV Cpg 721/2018 z dne 17. 10. 2018, IV Cpg 341/2019 z dne 9. 5. 2019 in druge).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa, družbe A. d.o.o., MŠ: ..., iz sodnega registra brez likvidacije.

2. Predlagatelj z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. V laični pritožbi poudarja, da je lastnik nepremičnine na naslovu X, Maribor, ni pa lastnik družbe A. d.o.o., ki je bila prodana. Navaja, da pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in dodaja, da je družbi A. d.o.o., preden je bila prodana novemu lastniku, dal soglasje za poslovanje oziroma soglasje, da je sedež družbe na navedenem naslovu. S prodajo družbe je prenehal pravni temelj za "poslovanje in prijavo sedeža družbe na mojem naslovu". Novi lastnik takšnega soglasja ni pridobil. Ali prodana družba dejansko še posluje in na katerem naslovu posluje, pritožnik ni obveščen, vsekakor pa ni pristojen oziroma ni njegov namen, da družbo izbriše iz sodnega registra. Izbris je nesmiseln, saj pritožnik nikoli ni bil lastnik družbe in ni aktivno legitimiran za podajo takšnega predloga. Predlog za izbris je podal na predlog referentke Okrožnega sodišča v Mariboru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je določbe Zakona o pravdnem postopku uporabilo v skladu z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg).

5. Pritožbeni preizkus je sodišče druge stopnje opravilo v skladu z drugim odstavkom 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sprejeta odločitev materialno pravno pravilna.

6. Sodišče druge stopnje razloge izpodbijanega sklepa povzema, glede na pritožbene ugovore pa še dodaja:

7. V obravnavani zadevi gre za postopek, ki se začne na predlog upravičenega predlagatelja iz prvega odstavka 433. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)1. Slednji je izjema od pravila o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti na podlagi informacij subjektov iz 428. člena prej citiranega zakona (obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga). Predlagatelj postopka mora k predlogu priložiti tudi dokaz o lastništvu objekta, na katerega naslovu ima subjekt vpisa registriran svoj poslovni naslov. To pa pomeni, da lahko predlagatelj vloži predlog glede dejstev, ki jih kot zakonsko domnevo obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP2 določa druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena istega zakona (da lastnik objekta, na katerega naslovu je registriran poslovni naslov pravne osebe, ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu).

8. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo, da je pritožnik v predlogu zatrjeval in dokazoval, da je lastnik objekta, na naslovu katerega subjekt vpisa naj ne bi posloval, ni pa se skliceval na okoliščino, da subjektu vpisa dovoljenje za poslovanje na tem naslovu ni dal. Zaradi tega je zaključilo, da postopka izbrisa brez likvidacije ni mogoče začeti.

9. Predlagatelj v pritožbi pojasnjuje, da je subjektu vpisa takšno dovoljenje dal, a je prišlo do spremembe lastništva družbe A. d.o.o., novi lastnik subjekta vpisa pa takšnega dovoljenja od njega ni dobil. S takšnimi ugovori predlagatelj v pritožbenem postopku ne more uspeti. Z njimi smiselno zatrjuje, da je subjektu vpisa (že) dano soglasje preklical oziroma da zanj ne velja, kar pa ni dopustno. Sprememba lastništva družbe lastniku nepremičnine, ki je soglasje dal, ne daje nobene podlage za preklic danega soglasja. V sodni praksi je izoblikovano enotno stališče, da lahko lastnik objekta dovoljenje da ali pa ga ne da, ne more pa si premisliti in ga preklicati oziroma zatrjevati, da ga novi lastnik (družbenik) subjekta vpisa nima oziroma da zanj ne velja. Izbris subjekta vpisa iz sodnega registra, ki bi sledil opisanemu ravnanju lastnika nepremičnine, bi bil zanj prehuda in nesorazmerna sankcija (odločbe VSL IV Cpg 721/2018 z dne 17. 10. 2018, IV Cpg 341/2019 z dne 9. 5. 2019 in druge).

10. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 39. člena ZSReg).

1 Začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe. 2 Če subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register.