9. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika A. A., s. p., Ž., na seji senata dne 21. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba samostojnega podjetnika A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 305/2004 z dne 3. 3. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III P 900/97 z dne 13. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog pritožnika (v pravdnem postopku tožene stranke) za obnovo postopka, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Sodišči sta odločitev sprejeli na podlagi stališča, da predlagani dokazi niso novi dokazi v smislu 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP), ker se bodisi že nahajajo v spisu bodisi jih je pritožnik imel možnost predlagati že v prejšnjem postopku.

V ustavni pritožbi pritožnik nasprotuje odločitvama sodišč. Po njegovem mnenju izpodbijana sklepa napačno ugotavljata, da ne gre za nova dokaza, glede predlaganega zaslišanja nove priče pa naj se sodišči sploh ne bi opredelili. Z opisano nepravilno uporabo zakona naj bi sodišče kršilo njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, posledično pa tudi pravico do svobodnega izražanja iz 39. člena Ustave.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabo materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje kršitvi 22. in 39. člena Ustave, vendar ju z navedbami v ustavni pritožbi ne utemelji. Kršitve ustavnih pravic namreč ni mogoče utemeljevati s trditvijo, da je odločitev po vsebini napačna.

Pritožnik tudi navaja, da se sodišče ni opredelilo do predlaganega zaslišanja nove priče. Ta očitek ne drži. Sodišče prve stopnje se je do tega dokaznega predloga opredelilo in zavzelo stališče, da ne gre za nov dokaz, pritožnik pa temu stališču v pritožbi ni nasprotoval.

Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku dr. Cirilu Ribičiču, ki je bil v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić