Jedro

Zaključki sodišč pomenijo, da tožnik ni pridobil možnosti uporabiti novega dokaza. Tako ni izpolnjen pogoj za obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov predlog za obnovo postopka.

Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. Proti sklepu pritožbenega sodišča je vložil tožnik revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Trdi, da mu je bila kršena pravica do zakonitega sodnika in do nepristranskega in poštenega sojenja. Vse njegove zadeve so bile dodeljene sodniku M. K., ki mu je s svojimi odločitvami uničil družino, premoženje in prihodnost. Ta sodnik o zadevi že vnaprej odloči, dovoli le tiste dokaze, ki ustrezajo njemu in poskrbi, da tožnik ostane brez odvetniške pomoči. Tudi v tej zadevi mu je šele na zadnjem naroku vročil sklep o zavrnitvi predlagane izločitve, nato pa je zavrnil še njegov predlog za preložitev obravnave do odločitve o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Svojo pristranskost in njegove navedbe je priznalo tudi pritožbeno sodišče, saj se o teh bistvenih stvareh ni izreklo. Poleg v reviziji navedenih trditev vztraja tudi pri kršitvah postopka in materialnega prava, ki jih je uveljavljal v pritožbi. Meni, da pritožbeno sodišče obnovitvenega razloga ni razumelo in ga je štelo za prepoznega. Pregled, ki ga je opravil 13.2.2002, je bil potreben zaradi nevzdržnega šumenja in zvonenja v levem ušesu, ki po operaciji v letu 1994 ni prenehalo. Pri tem pregledu je bilo nesporno ugotovljeno, da se žična proteza ne nahaja na pravem mestu, z možnostjo, da se je lahko tudi snela. Toženki nista uspeli dokazati, da to ne drži, saj ga zdravniki prvotoženke po operaciji niso pregledali, v tem postopku pa so lažno izpovedovali, da se to ne more zgoditi. Trdi, da je zaradi mehanske poškodbe in krvavitve med operacijo operaterju proteza padla iz njegovega ušesa in je ni mogel več pričvrstiti, zmanjkalo pa je tudi veziva. Meni, da vse to nedvomno potrjuje obnovitveni razlog in da bi to nedvomno potrdil tudi sodni izvedenec medicinske stroke. Ker so v konkretni zadevi ta dejstva brez potrebnega medicinskega znanja ugotavljali sodniki, so izvid dr. R. napačno presodili. Sodišči tudi nista zaslišali asistentke in anestezista, niti nista vpogledali v operaterjevo priznanje trajnih mehanskih poškodb, podano prof. dr. Ž. Ker toženki nista uspeli dokazati svoje neodgovornosti za njegove poškodbe in zdravje, revizijskemu sodišču predlaga, da sklepa nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne drugemu sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer so revizijski stroški nadaljnji stroški pravdnega postopka. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo pritožbenemu sodišču očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Na pritožbene trditve o nepristranskosti sojenja je pritožbeno sodišče ustrezno odgovorilo. O tožnikovi zahtevi za izločitev prvostopenjskega sodnika, ki jo je podal najprej v predlogu za obnovo ter jo nato ponovil še na naroku 15.1.2007, je bilo sicer odločeno šele s sklepom 22.2.2007, vendar še pred izdajo prvostopenjskega sklepa o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. Sodnik, ki je izdal ta prvostopenjski sklep, v postopku odločanja o predlogu za obnovo ni bil izločen, zato ne gre bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz druge točke drugega odstavka 339. člena ZPP ( Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007, ZPP-UPB3 ). Neutemeljeni so tudi revizijski očitki v zvezi z zavrnitvijo tožnikovega predloga za preložitev naroka 12.3.2007. Tožnik je med obnovitvenim postopkom dvakrat zaprosil za brezplačno pravno pomoč, obakrat pa je bila njegova prošnja zavrnjena, saj glede na premoženjsko stanje do nje ni upravičen. O tem, da ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, je zvedel pred zadnjima dvema narokoma 15.1.2007 in 12.3.2007, na katera je prišel brez odvetnika. Že s sodbo z dne 29.10.2003 je namreč vrhovno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo v upravnem sporu proti odločitvi, da se njegova prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrne. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče z izdajo odločbe počakalo še na odločitev o ponovni tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč in odločbo o predlogu za obnovo postopka izdalo šele potem, ko je pribavilo podatke o tem, da je bila tudi druga prošnja zavrnjena. Zato niti prvostopenjsko sodišče, niti pritožbeno sodišče, ki v ravnanju prvostopenjskega sodišča ni videlo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nista postopali nezakonito, niti nista s takim postopanjem tožniku onemogočili obravnavanja pred sodiščem (osma točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Če je tožnik v obnovitvenem postopku želel zastopanje po odvetniku, bi si moral odvetnika pravočasno zagotoviti sam. V zvezi z revizijskimi očitki, da sodišči nista izvedli vseh predlaganih dokazov, revizijsko sodišče pritrjuje razlogom pritožbenega sodišča, da je bilo z izpodbijanima sklepoma odločeno le o predlogu za obnovo postopka, ne pa tudi o tožbenem zahtevku ter da je bila podlaga sedanjemu odločanju lahko le tožnikov predlog za obnovo. Sodišče je bilo pri izvedbi dokazov omejeno le na dokazne predloge, navedene v predlogu za obnovo. Dokazov, ki jih je tožnik predlagal po izteku roka, v katerem bi še lahko predlagal obnovo postopka (šesta točka prvega odstavka 396. člena ZPP), pa ni bilo dolžno izvajati, saj bi mu bilo v nasprotnem primeru omogočeno podaljševanje roka za vložitev predloga za obnovo. Navedeno tako velja za zaslišanje asistentke in vpogled v "operaterjevo priznanje", saj tožnik izvedbe teh dokazov v predlogu za obnovo ni predlagal. V zvezi z zaslišanjem anestezista, ki ga je v predlogu za obnovo sicer predlagal, pa tožnik niti tedaj, niti v reviziji ni navedel, kdo je bil anestezist, niti ni pojasnil, kaj bi lahko ta vedel o pričvrščevanju proteze. Glede postavitve izvedenca medicinske stroke je že prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da je tožnik v predlogu za obnovo predlagal le "po potrebi dopolnitev izvedenskega mnenja." Šele na naroku 15.11.2002 pa je predlagal novega izvedenca zadevne stroke in timpanoskopijo. Ta dokazni predlog je spremenil še na naroku 12.3.2007, ko je najprej izrazil željo po izvedencu iz tujine, nato pa je izjavil, da se o tem procesnem vprašanju ne želi dokončno izjasniti. Tožnik tako pri predlogu za dopolnitev mnenja izvedenca, postavljenega v glavnem postopku, očitno ni več vztrajal, novega izvedenca pa sodišče ni bilo dolžno imenovati, saj tega ni predlagal v predlogu za obnovo.

Revizijsko sodišče ni upoštevalo revizijskih navedb, ki izpodbijajo pravilnost dokazne ocene nižjih sodišč in na njeni podlagi ugotovljenega dejanskega stanja (npr. da je nesporno, da se žična proteza ne nahaja na pravem mestu, da so zdravniki prvotoženke v postopku obnove lažno izpovedali, da je med operacijo leta 1994 operaterju proteza padla iz njegovega ušesa, da mu je zmanjkalo tudi veziva ...), saj z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili nižji sodišči (tretji odstavek 370. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP). Neupoštevno je tudi revizijsko posplošeno sklicevanje na pritožbene trditve, ker je revizija izredno pravno sredstvo z drugačnim obsegom in drugačnimi razlogi izpodbijanja v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom.

Ker sta sodišči tožnikov predlog za obnovo obravnavali in o njem vsebinsko odločili, ne drži revizijska trditev, da sta ga šteli za prepoznega. Njuna odločitev, da se ta predlog zavrne, pa je po presoji revizijskega sodišča pravilna. Tožnik je v predlogu za obnovo navedel, da je 13.2.2002 (po izdaji prvostopenjske sodbe) pridobil nov dokaz - zdravniški izvid dr. M. R., iz katerega izhaja, da žična proteza ni na svojem mestu in da ta dokaz dokazuje tudi novo dejstvo - da med operacijo leta 1994 proteza ni bila fiksirana, kar je vzrok njegovim težavam s srednjim ušesom. Za izpolnitev pogoja iz 10. točke 394. člena ZPP je pomembno, da se nov dokaz nanaša na dejstvo, ki je obstajalo pred izdajo prvostopenjske sodbe. Ker se pravnomočnost sodbe lahko razteza le na dejstva, na pa tudi na dokaze (prim. Jan Zobec, Pritožbene novote v pravdnem postopku, Pravna praksa, št. 9/2008), je prestrogo stališče pritožbenega sodišča, da tudi za nove dokaze velja, da morajo v času glavne pravde že obstajati, le da stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti. Podobno velja za zaključek pritožbenega sodišča o pogoju iz drugega odstavka 395. člena ZPP - da bi lahko tožnik pregled, kot ga je opravil 13.2.2002, opravil že med glavno pravdo, saj je za možnost snetja proteze zvedel šele po izdaji prvostopenjske sodbe.

Kljub temu pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni. Sodišči sta v postopku odločanja o predlogu za obnovo ugotovili, da tožnik ni dokazal snetja proteze, ker izvid z dne 13.2.2002 ne dokazuje, da je proteza sneta. Na podlagi zaslišanja izvedenih prič, tudi na podlagi izpovedi dr. Rakuša, ki je opravil pregled tožnika 13.2.2002, sta ugotovili, da bi snetje proteze lahko zanesljivo potrdila le ponovna timpanoskopija (odrgnitev bobniča). Tega posega tožnik v predlogu za obnovo ni predlagal, poleg tega pa po nadaljnjih ugotovitvah sodišč z njim glede na časovni odmik posega v letu 1994 ne bi bilo mogoče ugotoviti vzročne zveze med operacijo leta 1994 in zatrjevanim snetjem proteze. Zaključki sodišč, da izvid z dne 13.2.2002 ne dokazuje, da je proteza sneta in da tudi sicer vzroka snetja proteze in točnejšega časa snetja ni mogoče ugotoviti, pomenijo, da ne gre za tak dokaz, na podlagi katerega bi lahko bila v prejšnjem postopku izdana za tožnika ugodnejša odločba. To sta obe sodišči tudi izrecno navedli. Tako ni izpolnjen za pogoj obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP in je odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo pravilna.

Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP tožnikovo neutemeljeno revizijo zavrnilo.