Jedro

Pri izterjavi tako imenovane nepristne valutne terjatve se za obrestno mero zamudnih obresti uporablja določba drugega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno. Omenjena obrestna mera zamudnih obresti je torej za valutne terjatve zakonska obrestna mera zamudnih obresti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnica sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v relevantnem delu z izpodbijanim sklepom 1.) delno ugodilo ugovoru obeh dolžnikov ter sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je tek zakonskih zamudnih obresti dovoljen od 29. 11. 2011 dalje do plačila v EUR protivrednosti od zneska 26.873,60 CHF, kot tistega dela glavnice, ki presega znesek 130.256,67 CHF. V tem delu je predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo, v preostalem delu pa ugovor zavrnilo; ter 2.) upniku naložilo, da vsakemu od dolžnikov v roku 8 dni povrne 31,07 EUR stroškov s pripadki.

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica, ki v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in priglaša nadaljnje izvršilne stroške.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Dolžnica v pritožbi navaja, da ni utemeljena odločitev sodišča o zavrnitvi ugovora, saj bi moralo sodišče ugovoru ugoditi tudi v delu, s katerim je nasprotovala sklepu o izvršbi glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice, izražene v CHF. Navaja, da stopnja zakonskih zamudnih obresti velja le za EUR, ne pa tudi za druge valute, na primer za CHF. Obresti od valut, ki niso EUR, se glede na valuto razlikujejo, kar je splošno znano dejstvo. Višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ni zmotno uporabilo materialnega prava.

7. V relevantnem delu višje sodišče ugotavlja, da je sodišče dovolilo izvršbo glavnice v znesku 157.130,27 CHF v protivrednosti EUR po tečajnici Banke Slovenije-referenčni tečaj ESB za CHF na dan plačila, poleg tega pa tudi zakonske zamudne obresti od zneska (glede na odločitev o ugovoru od 130.256,67 CHF) po stopnji zakonskih zamudnih obresti. Ne drži pritožbena navedba, da stopnja zakonskih zamudnih obresti za tuje valute ni zakonsko odločeno. V tej zadevi gre za izterjavo tako imenovane nepristne valutne terjatve, za obrestno mero zamudnih obresti katerih se uporablja določba drugega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika – OZ, ki določa, da obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače. Zakon drugače določa za zamudne obresti od terjatev v domači valuti, kjer je obrestna mera zakonskih zamudnih obresti določena kot vodilna obrestna mera, to je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja, povečana za 8 odstotnih točk (primerjaj prvi in tretji odstavek 2. člena Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti - ZPOMZO-1). Omenjena obrestna mera zamudnih obresti je torej za valutne terjatve zakonska obrestna mera zamudnih obresti (1). S tem, ko je sodišče dovolilo izvršbo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, kot jo je opredelilo sedaj v prvem stavku odločitve o ugovoru (v tem delu ni bila vložena pritožba), je materialno pravo pravilno uporabljeno.

8. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ.

(1) Tako tudi Plavšak Nina, Obligacijski zakonik s komentarjem, Splošni del, 2. knjiga, GV Založba Ljubljana 2003, stran 537.