Jedro

Pravico do odpravnine, kot pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, so zato lahko delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, uveljavljali šele od sprejema novele ZJSRS, to je od leta 1999 dalje, torej od 3.7.1999. Ker je revidentki delovno razmerje zaradi uvedbe stečaja prenehalo že 15.4.1998, do te odpravnine ni upravičena, kot sta pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi odločili tudi obe sodišči.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku Jamstvenega sklada RS, in ugotovilo obstoj njegove terjatve v zvezi s terjatvijo tožnice v znesku 44.761,00 SIT, zavrnilo pa je zahtevek tožnice, da se ugotovi obstoj njene terjatve v znesku 595.000,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožnica vložila revizijo zaradi vseh revizijskih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je nedosledno zakonsko ureditev treba tolmačiti v korist delojemalca, še zlasti, ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije zakonodajalcu naložilo, da z zakonom uredi pravice delavcev, ki jim delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca. Navajala je, da je odločitev sodišča v nasprotju z določbami Konvencije MOD št. 158, poleg tega pa je že novela zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v letu 1997 omogočala izplačilo odpravnin pod pogoji kot jih priznava zakon o delovnih razmerjih. Ni prav, da sodišče tožnice in Jamstvenega sklada ni obravnavalo kot enotna sospornika, saj terjatvi tožnic izvirata iz iste dejanske in pravne podlage. Zato ni sprejemljivo, da je bilo delu zahtevka ugodeno, del zahtevka pa je bil zavrnjen. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in zahtevku ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje oziroma podredno, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94), ki se glede na določbo 498. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) v tem postopku še uporablja, vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo lahko preizkušalo samo v delu, ki se nanaša na revidentko, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na Jamstveni sklad RS. Zato navedbe v reviziji o sosporništvu niso pomembne.

Ob reševanju revizije revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Po določbi prvega odstavka 106. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 76/93 do 52/99) z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo delovna razmerja delavcev. Drugi odstavek 8. člena ZPPSL določa, da imajo delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečaja pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom.

Zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije (ZJSRS - Uradni list RS, št. 25/97 do 22/2000) je v 19. členu določil pravno podlago, s katero je delavcem zagotavljal pravico do odpravnine, katere višino je določil v minimalnem znesku. Kakšne druge pravice zakon delavcem ni priznaval. Šele novela ZJSRS iz leta 1999, ki je začela veljati dne 3.7.1999 (Uradni list RS, št. 53/99), je s spremenjenim 19. členom priznala delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jih imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). Pri tem je zakon določil, da delavci pravico do odpravnine uveljavijo na način in po postopku, ki ga določajo predpisi ZPPSL.

Pravico do odpravnine, kot pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, so zato lahko delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, uveljavljali šele od sprejema novele ZJSRS, to je od leta 1999 dalje, torej od 3.7.1999. Ker je revidentki delovno razmerje zaradi uvedbe stečaja prenehalo že 15.4.1998, do te odpravnine ni upravičena, kot sta pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi odločili tudi obe sodišči. Taka odločitev ni v nasprotju z določbami konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list, Mednarodne pogodbe, št. 15/92), kot to zatrjuje revizija. Konvencija v prvem odstavku 12. člena določa, da ima delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v skladu z državno zakonodajo in prakso, pravico do odpravnine ali do prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti ali do kombinacije odpravnine in prejemkov. Ta določba se sklicuje na državno zakonodajo in prakso in zato ni neposredno uporabljiva, ni pa v nasprotju s temi določbami ureditev, da ima delavec pravice do prejemkov iz zavarovanja v primeru nezaposlenosti (kar naša zakonodaja izrecno ureja) in delne odpravnine (ki je bila na podlagi določb ZJSRS izplačana s strani JSRS). Tako ne gre niti za kršitev določb Konvencije MOD št. 158, niti za kršitev Ustave Republike Slovenije, kot to navaja revizija.

Revizijsko sodišče je zato v skladu z določbo 393. člena ZPP-77 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je določbe ZPP-77 in ZTPDR uporabilo smiselno kot predpisa Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).