21. 1. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Dimitra Belberova, Bolgarija, ki ga zastopa odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 21. januarja 2020

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 186. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 9415/2011 z dne 22. 12. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. VI Kp 9415/2011 z dne 17. 6. 2015 in s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem št. I K 9415/2011 z dne 22. 10. 2014 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 186. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zatrjuje neskladje z 2., 14., 28. in 35. členom Ustave. Navaja, da KZ-1 nikjer ne opredeljuje, katere substance je treba šteti za nedovoljene snovi v športu, zato gre za blanketno normo. Te naj ne bi bile opredeljene niti v drugih pravnih aktih v slovenskem pravnem redu. Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu (Uradni list RS, št. 113/07, MP, št. 15/07 – MKUNSŠ), ki opredeljuje nedovoljene snovi v športu, naj ne bi zadostil načelu zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave, saj naj tak način transformacije v notranje pravo ne bi bil ustrezen. Sprejeti bi bilo treba poseben predpis, ki bi urejal področje nedovoljenih snovi v športu. Načelo enakosti iz 14. člena Ustave naj bi zakonodajalec prekršil s tem, ko je za prepovedana ravnanja z nedovoljenimi snovmi v športu in s prepovedanimi drogami predpisal enako kazensko sankcijo, čeprav naj bi se teža in posledice enih in drugih ravnanj močno razlikovale. Načelo sorazmernosti iz 2. člena Ustave naj bi bilo kršeno, ker naj bi zakonodajalec z inkriminacijo ravnanj v zvezi z nedovoljenimi snovmi v športu prekoračil polje proste presoje in čezmerno posegel v človekove pravice. Obenem naj bi bila predpisana sankcija glede na težo in pomen kaznivega dejanja nesorazmerna. Inkriminacija ravnanj iz 186. člena KZ-1 v zvezi z nedovoljenimi snovmi v športu naj bi tudi nesorazmerno posegala v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija pravnomočno sodbo, s katero je bil spoznan za odgovornega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Izpodbija tudi sodbo Vrhovnega sodišča, ki je pritožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo. Pritožnik meni, da sta mu bili z izpodbijanimi sodbami kršeni načelo zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave ter splošna svoboda ravnanja iz 35. člena Ustave. Načelo zakonitosti v kazenskem pravu naj bi bilo prekršeno, ker naj bi kaznivo dejanje iz 186. člena KZ-1 storil tisti, ki nedovoljene snovi v športu uporablja v okviru športne dejavnosti, sam pa naj bi jih potreboval za premagovanje naporov v vojski. Poleg tega naj nedovoljene snovi v športu v slovenskem pravnem redu ne bi bile opredeljene in tako naj za obsodilno sodbo ne bi bilo pravne podlage. Ker naj bi bil obsojen kljub temu, da naj bi zasežene snovi potreboval za uporabo v vojski in ne v športu, naj bi izpodbijana sodba tudi prekomerno posegla v njegovo splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnika dr. Rok Čeferin in Marko Šorli sta bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik