Jedro

Sodišče prve stopnje je predlog za stransko intervencijo zavrnilo, ker predlagatelj stranske intervencije ni podal ustreznih trditev, s katerimi bi utemeljeval obstoj pravnega interesa, potrebnega za intervencijo. S tem soglaša tudi pritožbeno sodišče. Stranski intervenient ni navedel, kako bi morebitna (ugodilna ali zavrnilna) sodba v tej zadevi lahko vplivala na razmerje med tožečo stranko in stranskim intervenientom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče) je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stranska intervencija A. A. na strani tožeče stranke, priglašena z vlogo z dne 27.9.2022, zavrne. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je tožeča stranka po 204. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po pravdnem sodišču 14.9.2022 obvestila tretjega, A. A., o začeti pravdi ter je le ta z vlogo z dne 27.9.2022 priglasil stransko intervencijo na strani tožeče stranke in zatrjeval, da ima interes, da tožeča stranka v postopku uspe. Sodišče je opozorilo na določbo prvega odstavka 199. ZPP, po kateri se lahko v pravdi, ki teče med drugimi, pridruži tretji le, če ima pravni interes, da ena od strank zmaga, intervencijski interes pa mora stranski intervenient ob priglasitvi intervencije izkazati. Ker tretji v vlogi ni navedel, v kakšnem materialnopravnem razmerju je s tožečo stranko, ki se ji želi pridružiti in kako bi ugodilna sodba v tem postopku vplivala na njuno razmerje, ni izkazal obstoja pravnega interesa. Tega ne more izkazati le z golo navedbo, da ima interes, da tožeča stranka uspe.

2. Zoper sklep sta pritožbo vložila tretji, stranski intervenient na strani tožeče stranke ter tožeča stranka.

3. Stranski intervenient meni, da je sodišče napačno uporabilo določbo 199. člena ZPP, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Njegov pravni interes je izkazan, to izhaja iz listin spisa in dosedanje trditvene podlage spora. Tretji je odplačno odstopil terjatev tožeči stranki, tožena stranka ugovarja ničnost pogodbe o odstopu terjatve, če bo tožeča stranka spor izgubila, bo nastopil njen kondikcijski zahtevek zoper tretjega iz naslova vrnitve plačila po pogodbi o odstopu terjatve. Gre za pogodbo, kjer sta tožeča stranka in predlagani intervenient zavezanca, spor pa teče glede veljavnosti te pogodbe. Stranski intervenient ima zato interes za sodelovanje v postopku. Sklicuje se na sodno prakso, odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1566/2021 in II Cp 459/2017. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Zoper sklep se pritožuje tudi tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi oziroma sklep tako spremeni, da se stransko intervencijo A. A. na strani tožeče stranke dovoli, le podrejeno zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče pravo pozna in bi moralo vedeti, da ima tretji pravni interes za vstop v to pravdo. Odločitev v tem postopku bi imela učinek ne le na pravice in obveznosti tožene stranke do tožeče stranke, pač pa tudi na pravice in obveznosti odvetnika A. A. Ta ima interes, da tožeča stranka v tem postopku uspe, saj bo sicer tožeči stranki vsaj odškodninsko odgovoren, to bo vplivalo na njegov pravni položaj. Njegov interes je bil jasno izražen, to izhaja tudi iz njegove vloge z dne 27.9.2022. Dejstvo je, da je toženka tista, ki v odgovoru na tožbo zatrjuje ničnost sodne poravnave, prav zato je bil na vstop v konkretno pravdo pozvan odvetnik A. A. V svoji vlogi je jasno izrazil interes, ki ga ima za vstop v pravdo.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je podalo pravno pravilne razloge za odločitev. V pravdi stranski intervenient varuje svoj pravni interes. Jasno je, kot opozarjata pritožnika, da ta izhaja iz nekega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank. Sodišče prve stopnje je predlog za stransko intervencijo zavrnilo, ker predlagatelj stranske intervencije ni podal ustreznih trditev, s katerimi bi utemeljeval obstoj pravnega interesa, potrebnega za intervencijo. S tem soglaša tudi pritožbeno sodišče. 7. Kot izpostavita pritožbi, je stranski intervenient v pripravljalni vlogi z dne 27.9.2022, ki jo je sodišče prejelo 29.9.2022, navedel le, da vstopa v postopek in se pridružuje na strani tožnice, ker ima interes, da le ta v postopku uspe. Poleg tega je navedel, da se pridružuje njenim navedbam v postopku. V prvi pripravljalni vlogi je tožeča stranka sodišču predlagala, da se odvetnika A. A. obvesti o tej pravdi, glede interesa intervenienta pa je navedla le, da je pravni interes za intervencijo podan glede na vsebino spora in podane navedbe v tem postopku. Stranski intervenient je pravni strokovnjak, odvetnik, ki ve, da sodišče pravni interes presodi glede na navedbe udeležencev, a kljub temu, kot izpostavlja sodišče prve stopnje, ni navedel, kako bi morebitna (ugodilna ali zavrnilna) sodba v tej zadevi lahko vplivala na razmerje med tožečo stranko in stranskim intervenientom. Stranski intervenient teh ugotovitev, torej, da konkretnih navedb ni bilo, niti ne izpodbija. V zadevah, ki jih omeni v pritožbi (odločbi VSL II Cp 1566/2021 in II Cp 459/2017), je bilo poudarjeno, da sta bodisi intervenient bodisi stranka, ki se ji je pridružil, v vlogah jasno navedla, zakaj je podan intervencijski interes, tak primer v tej zadevi ni podan. V pritožbi stranski intervenient sicer pojasnjuje, da bo tožeča stranka v primeru neuspeha v tej pravdi pridobila kondikcijski zahtevek zoper stranskega intervenienta, tožeča stranka pa izpostavlja odškodninsko odgovornost intervenienta, a gre za nedovoljene pritožbene novote (337. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeni pritožbi zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).