Jedro

S trditvami v pritožbi, da tožeča stranka ni izkazala glavnice in obdobja obrestovanja, ko se sklicuje na svoj obračun obresti, ko uveljavlja pobot, ko trdi, da določeno obdobje tožeča stranka ni omogočala poslovanja s kreditnimi karticami, ko ugovarja višini terjatve, toženka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je nedovoljen pritožbeni razlog, ker gre za spor majhne vrednosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 2635/2014 z dne 14. 1. 2014 ostane v celoti v veljavi ter da je tožeka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 237,32 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje toženka, ki v pritožbi navaja, da tožeča stranka ni dokazala svoje terjatve, to je glavnice in obdobja obrestovanja in se v pritožbi sklicuje na svoj obračun obresti in sodišču prve stopnje očita napačno interpretacijo člena 212 ZPP, nadalje navaja, da bi sodišče moralo terjatev pobotati s članarino, nadalje navaja, da je tožeča stranka tista, ki je prva prenehala izpolnjevati svojo obveznost, saj je že maja 2013 prenehala zagotavljati možnost uporabe plačilne kartice. Nadalje toženka navaja, da prereka plačilo 241,93 EUR, kar je znesek tekočih stroškov, prav tako navaja, da tožeča stranka ni dokazala, da ji je poslala račune. Prav tako toženka prereka zneske dolga v višini 316,21 EUR in plačilo stroškov, saj sta bili izvršba in tožba nepotrebni.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti in se sme sodba sodišča prve stopnje izpodbijati samo zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka člena 339 ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, sodbe pa ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da vtoževana terjatev predstavlja že zapadli dolg tožene stranke na njeni osebni plačilni kartici Diners Club Slovenije v višini 1.372,65 EUR in da so ugovori toženke pavšalni in neutemeljeni. Ob teh ugotovitvah je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.

6. S trditvami v pritožbi, da tožeča stranka ni izkazala glavnice in obdobja obrestovanja, ko se sklicuje na svoj obračun obresti, ko uveljavlja pobot, ko trdi, da določeno obdobje tožeča stranka ni omogočala poslovanja s kreditnimi karticami, ko ugovarja višini terjatve toženka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je nedovoljen pritožbeni razlog in ga pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati pri svojem odločanju.

7. Glede na navedeno je bilo pritožbo toženke zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).

8. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega sama trpeti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.