Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (II) imenovalo upraviteljico ter (III.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, prek katere upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku.
2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil in navedel, da razlogi za začetek stečajnega postopka niso podani. Niti družba niti pritožnik kot družbenik oziroma poslovodja niso prejeli predloga za začetek stečajnega postopka oziroma jim le-ta ni bil osebno vročen.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik z navedbami, da mu predlog za začetek stečajnega postopka ni bil osebno vročen, sodišču prve stopnje očita kršitev določb postopka, konkretno 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.
5. Višje sodišče na podlagi podatkov v spisu ugotavlja, da pritožbeni razlog ni podan. Določbe o osebni vročitvi so urejene v 142. členu ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Če osebna (neposredna) vročitev naslovniku ni možna, se pri vročanju po pošti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, da je pisanje na pošti in da ga mora naslovnik v 15 dneh dvigniti. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa naslovnik tega v 15 dneh ne stori, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika v prej puščenem obvestilu opozori. Po preteku roka vročevalec pisanje dejansko pusti v predalčniku ali pa ga vrne sodišču (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), če naslovnik predalčnika nima ali je ta neuporaben. Tudi na to dejstvo je treba naslovnika v obvestilu iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP opozoriti.
6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, neposredna vročitev predloga za začetek stečajnega postopka s pozivom, da se dolžnik v 15 dneh po prejemu izreče o upnikovem predlogu in poukom, da lahko vloži ugovor z vsebino po drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, ni bila mogoča. Vročevalec je zato 4. 3. 2024 na vratih stanovanja (glede na to, da pritožnik nima hišnega / izpostavljenega predalčnika) pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Ker naslovnik pisma ni dvignil v 15. dneh, odkar mu je bilo obvestilo puščeno in nima hišnega / izpostavljenega predalčnika, je bilo sodno pisanje po preteku roka vrnjeno sodišču. Na popolnoma enak način je bil dolžniku vročen sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je dolžnik očitno prejel oziroma se z njegovo vsebino seznanil, saj je zoper ta sklep vložil pritožbo. Dolžnost pravnega subjekta, vpisanega v sodni register, je, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru vpisan kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk. V kolikor temu ni tako, naslovnik sam prevzema riziko morebitnega nepravilnega vročanja (o nepravilni vročitvi v konkretnem primeru ne more biti govora, tega pa pritožnik tudi sicer ne zatrjuje).
7. Dodatek k vročilnici (priloga 3 pri PD 2), ki ga je pri fikciji vročitve šteti kot sestavni del vročilnice, je izpolnjen v celoti, torej v vseh postavkah, v katerih jih je vročevalec dolžan izpolniti. Pravilno izpolnjeno obvestilo (vročilnica) kot javna listina dokazuje, da je bila vročitev poziva dolžniku skupaj z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka in listinami, opravljena pravilno (prim. 142. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPIPP). Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, vendar pritožnik v zvezi s tem ne navaja ničesar. Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predloga za začetek stečajnega postopka ni osebno prejel. Smisel fikcije vročitve je namreč v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, čeprav ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku ali nadomestni osebi.
8. Po določbi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP velja – v kolikor dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek postopka ne ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ne vloži zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Glede na to, da dolžnik v 15 dneh od prejema predloga za začetek postopka ni izjavil ničesar, se domneva, da je insolventen, zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP). Dolžnik domneve insolventnosti (na kar meri s pritožbenimi navedbami, da razlogi za začetek stečajnega postopka niso podani), ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more izpodbijati, tudi sicer pa so pritožbene navedbe v tem delu povsem nekonkretizirane.
9. Na podlagi navedenega višje sodišče zaključuje, da dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.