Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da sodna praksa, izoblikovana na podlagi DZ, pri odločanju, kateremu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, izpostavlja, da mora sodišče ugotoviti, kateri starš ima boljše pogoje za izvrševanje varstva in vzgojo otroka, torej, kateri je bolj primeren za izvajanje pravnih in dejanskih vidikov varstva in vzgoje. Izhajajoč iz stališča, da imajo starši v enaki meri tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoča dodelitev otroka v skupno varstvo in vzgojo z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. V skladu s sedaj veljavno ureditvijo je mejnik, ko skupno starševstvo ni možno, ogrožanje otroka. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja ali če bi med staršema obstajala zelo visoka stopnja konflikta, ki bi otroka ogrožala, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo starša izvajala skupno.

Kot otrokova potreba se upošteva skupni strošek njegovega bivanja pri obeh starših, ki morata ta strošek pokriti v enakih delih. Realno pa ta strošek v višjem znesku primarno krije predlagateljica, saj je strošek bivanja pri njej višji iz objektivnih razlogov (lokacija stanovanja in dejstvo, da si predlagateljica teh stroškov ne deli še s kom tretjim), zato mora za izenačitev bremena ustrezen del stroška bivanja pri predlagateljici pokriti tudi nasprotni udeleženec.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep:

-v V. točki izreka razveljavi,

-v prvem odstavku VI. točke izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

"Zapadle, a še neplačane zneske preživnin:

-60,11 EUR za december 2021,

-po 270 EUR mesečno za obdobje od januarja 2022 do vključno junija 2022,

-po 300 EUR mesečno za obdobje od julija 2022 do vključno avgusta 2022,

-po 370 EUR mesečno za obdobje od septembra 2022 do vključno decembra 2022,

-po 150 EUR mesečno za obdobje od januarja 2023 do vključno februarja 2023,

-po 185 EUR mesečno za obdobje od marca 2023 do vključno avgusta 2023,

-po 215 EUR mesečno za obdobje od septembra 2023 dalje,

vse skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi,

mora nasprotni udeleženec plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa".

II.V ostalem se pritožba zavrne in se sklep v I. točki, IV. točki, drugem odstavku VI. točke, VII. točki in VIII. točki izreka potrdi.

III.Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom mladoletno A. zaupala v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, B. B. in C. C. Stalno prebivališče mladoletne A. je določilo na naslovu matere, kamor se zanjo vročajo tudi pošiljke (I točka izreka). Z II. in III. točko izreka sklepa je uredilo način izvrševanja skupnega starševstva. Nadalje je očetu naložilo, da je dolžan za preživljanje mladoletne A. plačevati preživnino v višini, razvidni iz IV točke izreka sklepa (IV in VI. točki izreka sklepa). V V. točki izreka sklepa je ugotovilo, v kakšni višini je oče že delno izpolnil preživninsko obveznost. Kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (VII. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške tega postopka (VIII. točka izreka sklepa).

2.Zoper I., IV., V., VI, VII. in VIII. točko izreka sklepa1 se pravočasno pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Zaradi preobsežnosti pritožbe bodo bistvene pritožbene navedbe povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.2

4.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

5.Pritožba je delno utemeljena.

O zaupanju v skupno varstvo in vzgojo:

6.Sodišče prve stopnje je odgovorilo na vse pomisleke in očitke predlagateljice ter je na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega izvedenega dokaza posebej ter vseh dokazov skupaj, skladno z določbo 8. člena ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP - 1), sprejelo pravilno odločitev, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje ter da je skupno starševstvo v največjo korist mladoletnega otroka. Dokazna ocena prvega sodišča je temeljita, poglobljena ter življenjsko prepričljiva, zato razloge glede odločilnih dejstev pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Pritožbeno sodišče pri dokazni oceni ni zaznalo nobene očitane pristranskosti in arbitrarnosti sodišča prve stopnje. Z obširnim izpostavljanjem pritožba pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.

7.Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim naziranjem predlagateljice, da je Družinski zakonik (DZ) v 138. členu (drugače kot v prej veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) omogočil, da lahko sodišče po razpadu družine otroka zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema skupaj tudi v primeru, ko se starša o tem ne sporazumeta, če oceni, da je to otroku v korist. Take zakonodajne spremembe nedvomno temeljijo na ocenah stroke, ki je ocenila, da skupno varstvo in vzgoja pozitivno vpliva na otrokov razvoj tudi v primerih, ko eden od staršev temu nasprotuje in je vanjo prisiljen s sodno odločbo. Gledano s pravnega vidika se s to (novo) ureditvijo sledi načelu enake odgovornosti staršev do otrok iz 135. člena DZ, pri čemer 136. in 137. člen DZ natančno opredeljujeta vsebino starševske skrbi (136. člen) in obveznosti staršev v zvezi z izvajanjem starševske skrbi (137. člen DZ). Nadalje pritožba pravilno navaja, da je starševska skrb nov pravni pojem, ki je nadomestil prejšnji pojem roditeljska pravica. Starševska skrb pripada obema staršema skupaj in predstavlja celoto obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarjajo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit razvoj otroka. 135. člen DZ določa načelo prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok, kar pomeni, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država jim pri tem nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. Ta odgovornost je vsebinsko opredeljena s pravicami in obveznostmi staršev, ki so jih dolžni izvrševati, da se zagotovi otrokova dobrobit. Kadar starša živita skupaj, starševsko skrb uresničujeta skupaj in sporazumno. Prav tako tudi v primeru, ko starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, je logično in ustavno skladno, da zaradi tega, ker starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, starševska skrb enemu ali drugemu ne preneha. 138. člen DZ v primeru oziroma za primer, če starša ne živita skupaj ali ne bosta več živela skupaj (na primer zaradi razveze zakonske zveze ali zaradi razpada njune izvenzakonske skupnosti), predpisuje dolžnost staršev, da se sporazumeta o varstvu in vzgoji otroka na enega od treh možnih načinov, določenih v 1. odstavku 138. člena DZ. Če sporazum ni možen, odloči o enem od načinov sodišče.

8.Zmotno pa je nadaljnje pritožbeno stališče, da sodna praksa, izoblikovana na podlagi DZ, pri odločanju, kateremu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, izpostavlja, da mora sodišče ugotoviti, kateri starš ima boljše pogoje za izvrševanje varstva in vzgojo otroka, torej, kateri je bolj primeren za izvajanje pravnih in dejanskih vidikov varstva in vzgoje. Izhajajoč iz zgoraj povzetega pravilnega pritožbenega stališča, da imajo starši v enaki meri tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoča dodelitev otroka v skupno varstvo in vzgojo z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. V skladu s sedaj veljavno ureditvijo je mejnik, ko skupno starševstvo ni možno, ogrožanje otroka. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja ali če bi med staršema obstajala zelo visoka stopnja konflikta, ki bi otroka ogrožala, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo starša izvajala skupno.

9.Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem prvega sodišča, da stopnja konflikta med staršema ni tolikšna, da bi ogrožala korist otroka, kar je zanesljivo obrazložilo in svojo odločitev med drugim oprlo tudi na mnenje CSD, ki je podprl stališče, da se mladoletna A. zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema. V konkretnem primeru namreč niti izvedeni dokazni postopek niti iz predlagateljičinih navedb ne izhaja, da bi bil otrok pri očetu kakorkoli ogrožen. V pritožbi večkrat zatrjevano dejstvo, da je nasprotni udeleženec najprej pristal, da se mladoletna A. zaupa v varstvo in vzgojo predlagateljici, nato pa je soglasje umaknil ter da predlagateljica ne želi skupnega varstva in vzgoje, ne zadostuje za drugačno odločitev. Izpostavljena nesoglasja med staršema, njuna osiromašena komunikacija, občasne težave pri izvajanju stikov, da ima mladoletna A. pri očetu drugačen režim spanja in hranjenja ter da nimata enakega stališča glede uporabe telefona, ne vzbudijo dvoma v pravilnost ugotovitve, da sta starša sposobna sodelovanja, ki ga terja skupna skrb za otroka. Življenjsko sprejemljivo je razlogovanje prvega sodišča, da so različni pogledi na stvari realnost na vseh nivojih družbenega in posameznikovega življenja, zato ni razumno pričakovati, da bosta starša glede vseh vprašanj vedno soglasna. Kontraindikacija za starševsko skrb tudi ne more biti okoliščina, da očetu pri skrbi za A. pomaga njegova sedanja partnerica, niti da nasprotni udeleženec pelje otroka na telovadbo po lastni presoji. Sicer pa iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi partnerica nasprotnega udeleženca skrb za otroka izvajala namesto njega. Tudi v pritožbi opisan dogodek s politim sirupom ne vzbudi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Dejstvo je, da običajno starša nista povsem izenačena v svojih starševskih kapacitetah. CSD je na podlagi pritožničinih pomislekov glede bivanja otroka pri očetu opravil ogled ter ugotovil njihovo primernost. Tudi neodgovornost nasprotnega udeleženca glede plačevanja preživnine ne more biti tisti odločilni dejavnik, ki bi preprečeval določitev skupnega varstva in vzgoje.

10.Da bi med staršema obstajala zelo visoka stopnja konflikta, ki bi preprečevala skupno starševstvo in zaradi katerega bi bil otrok ogrožen, iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja. Nenazadnje udeleženca v praksi skupno starševstvo že izvajata, saj je sodišče prve stopnje glede načina njegovega izvrševanja sledilo njunemu dogovoru, ki sta ga vpeljala ter potrdila tako na naroku 13. 10. 2023, kot tudi na naroku 20. 12. 2023 in ga je sodišče povzelo v II. točki izreka sklepa. Tekom postopka sta izkazala, da sta sposobna medsebojno tvorno sodelovati v korist hčerke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izjav predlagateljice, danih tekom postopka, izhaja drugačna slika, kot jo poskuša prikazati v pritožbi. Predlagateljica je izpovedala, da se ne spomni stvari, ki si je z nasprotnim udeležencem ni bi mogla dogovoriti, razen glede potovanja otroka v Srbijo.

11.Da nasprotni udeleženec ne bi bil primeren za izvajanje varstva in vzgoje oziroma da ne bi imel ustreznih starševskih kapacitet, med postopkom ni bilo niti zatrjevano, niti slednjega izvedeni dokazni postopek ni pokazal. Da je tudi oče subtilen do potreb otroka, izhaja iz navedb predlagateljice, da so se stiki lepo izvajali, da je A. šla rada na stik z očetom, da ne dvomi, da sta nasprotni udeleženec in otrok drug drugemu naklonjena ter da nasprotni udeleženec izpolnjuje otrokove želje.

12.Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi odločitve navedlo zadostne razloge, zakaj izpodbijana odločitev v celoti upošteva največjo korist otroka, zato je očitek o kršitvi 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.

Glede preživljanja mld. A.:

13.Ob odločitvi, da se mld. A. zaupa v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, je sodišče prve stopnje odločilo še o njenem preživljanju (tretji odstavek 138. člena DZ). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Pri njeni odmeri mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, zajemati pa mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).

14.Potrebe mld. A. je sodišče ugotavljalo ločeno za posamezna obdobja glede na spreminjajoče cene in čas, ki ga je preživljala s posameznim od staršev. Do 31. 12. 2022 je namreč A. živela s predlagateljico, ki je zanjo sama skrbela v okviru skupnega gospodinjstva in krila vse njene stroške in potrebe (bivanje, vrtec, razvedrilo in oddih, oblačila in obutev, hrana, gospodinjski in higienski pripomočki), zato je nasprotni udeleženec za ta čas k njenemu preživljanju dolžan prispevati v denarju. Za obdobje od 1. 1. 2023 je sodišče ugotovilo, da se je s tem datumom zaradi širjenja stikov nasprotnega udeleženca s A. med staršema vzpostavil približno enakovreden način dnevnega varstva, zato določene potrebe A. krijeta naturalno, v okviru svojih gospodinjstev (razvedrilo in oddih, oblačila in obutev, hrana, gospodinjski in higienski pripomočki, del bivanjskih stroškov). Ostale potrebe (preostali del bivanjskih stroškov, vrtec, dodatne dejavnosti) še naprej krije predlagateljica, zato je sodišče zaključilo, da je tudi za to obdobje k tem potrebam dolžan nasprotni udeleženec prispevati v denarju.

15.Pritožbeno sodišče na tem mestu kot neutemeljene zavrača obširne pritožbene navedbe, da je zaključek o enakovrednem načinu dnevnega varstva od 1. 1. 2023 dalje zmoten in da bi sodišče v okviru A. potreb moralo upoštevati in zneskovno ovrednotiti tudi razvedrilo in oddih, oblačila in obutev, hrano, gospodinjske in higienske pripomočke, saj naj nasprotni udeleženec tega ne bi zadovoljeval v okviru svojega gospodinjstva. Iz dogovorjenega režima stikov namreč izhaja, da je A. en teden v celoti pri predlagateljici, nato pa jo naslednji teden nasprotni udeleženec od ponedeljka do četrtka prevzame v vrtcu in popoldan preživi pri njem, v petek jo nasprotni udeleženec prav tako prevzame v vrtcu in je pri njem do ponedeljka zjutraj. K nasprotnem udeležencu torej A. prihaja in tam preživi vsaj del dneva, približno 14 krat mesečno, pri njem prespi vsaj 6 noči na mesec, z njim tudi preživi del počitnic. Zaključek o (približno) enakovrednem varstvu je zato pravilen, iz tega pa logično izhaja, da v času, ko je A. z njim, nasprotni udeleženec v okviru svojega gospodinjstva (naturalno) poskrbi tudi za njene prej navedene osnovne potrebe.

16.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni ugotovilo, da bi nasprotni udeleženec v obdobju po 1. 1. 2023 kaj prispeval za A. oblačila, obutev in higieno. Že predlagateljica je na naroku 13. 10. 2023 izrecno izjavila, da ima A. oblačila pri obeh starših in da jih kupujeta oba ter jih tudi opereta. Taka izpoved je skladna z navedbami nasprotnega udeleženca. Pritožbene navedbe predlagateljice, da nasprotni udeleženec oblačil za A. ne kupuje in ne pere, so torej diametralno nasprotne dosedanjim navedbam v postopku in jim ni mogoče slediti. Nasprotni udeleženec je med postopkom tudi navedel, da ima A. pri njem trampolin, igrače in mačko, da hodita na izlete in k njegovim staršem v Avstrijo, ter da ob dnevih, ko popoldneve preživlja pri njem, skuha kosilo in pripravi večerjo, če je A. lačna. Predlagateljica tega ni prerekala, zato tudi ni mogoče slediti njenim v pritožbi prvič podanim navedbam, da nasprotni udeleženec ne prispeva enakovredno k prehrani, osebni higieni in razvedrilu v času, ko je A. pri njem.

17.Ker mld. A. čas od 1. 1. 2023 preživlja pri obeh starših, v njene potrebe nedvomno sodi sorazmeren del bivanjskih stroškov pri obeh. Ob tem je pravno nepomembno, ali ima nasprotni udeleženec sploh pravico živeti na naslovu, kjer čas preživlja skupaj s A., saj je odločilno le to, da dejansko tam biva, česar predlagateljica ni prerekala. Do predmetne pritožbe tudi ni nasprotovala navedbam nasprotnega udeleženca glede višine najemnine, sodišče pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zatrjevano najemnino v višini 750 EUR za trisobno stanovanje v naselju Š. štelo za realno, čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče.

18.Bivanjske stroške A. pri predlagateljici je sodišče za obdobje od marca 2021 do 28. 2. 2023 ugotovilo v višini 320 EUR mesečno (polovični del najemnine in tekočih stroškov v skupnem znesku 636,61 EUR), za obdobje od 1. 3. 2023 dalje pa v višini 390 EUR (polovični del najemnine in tekočih stroškov v skupnem znesku 778,12 EUR). Bivanjski stroški pri nasprotnem udeležencu v obdobju od 1. 1. 2023 dalje znašajo 150 EUR (petina najemnine in stroškov v skupnem znesku 750 EUR, saj nasprotni udeleženec živi z novo partnerico in njenima otrokoma).

19.Vrtec za A. je bil od 1. 9. 2021 do vključno avgusta 2022 brezplačen, od 1. 9. 2022 do 31. 8. 2023 predlagateljica za vrtec plačuje 30 % cene oziroma 130 EUR mesečno, od 1. 9. 2023 dalje pa 35 % cene oziroma 160 EUR mesečno. Sodišče je nadalje ugotovilo, da A. do začetka šolskega leta 2024/2025 ni imela dodatnih dejavnosti, od 1. 9. 2024 dalje pa obiskuje telovadbo, za kar strošek znaša 27 EUR mesečno.

20.Za razvedrilo in oddih je sodišče potrebe mld. A. v obdobju od 24. 3. 2021 do 31. 12. 2022 glede na navedbe predlagateljice ocenilo na 20 EUR mesečno. Od 1. 1. 2023 je po že zgoraj obrazloženem pravilno štelo, da te potrebe oba starša zadovoljujeta enakovredno v okviru svojih gospodinjstev. Oblačila in obutev je A. do 31. 12. 2022 kupovala le predlagateljica, mesečni strošek je znašal 50 EUR. Od 1. 1. 2023 dalje po prej obrazloženem potrebe iz tega naslova oba starša zadovoljujeta vsak v okviru svojega gospodinjstva. Potrebe A. iz naslova hrane, gospodinjskih in higienskih pripomočkov je sodišče prepričljivo in obrazloženo ocenilo na 190 EUR mesečno, do 31. 12. 2022 jih je krila predlagateljica sama, od 1. 1. 2023 dalje pa tudi te potrebe v enakem delu krijeta skupaj z nasprotnim udeležencem vsak v svojem gospodinjstvu.

21.A. celotne potrebe tako po ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, znašajo 580 EUR mesečno od marca 2021 do vključno avgusta 2022, 700 EUR mesečno od septembra 2022 do vključno decembra 2022, 600 EUR mesečno od januarja 2023 do vključno februarja 2023, 670 EUR mesečno od marca 2023 do vključno avgusta 2023 in 730 EUR mesečno od septembra 2023 dalje.

22.Sodišče je nato ocenilo še pridobitne sposobnosti obeh staršev. Ugotovilo je, da sta oba mlada in delovno popolno sposobna, predlagateljica je zaposlena. Nasprotni udeleženec po drugi strani ves čas postopka ni imel redne in stabilne zaposlitve, nasprotno iz njegovih izjav in ravnanj izhaja, da k delu ne pristopa odgovorno oziroma se zaposlitvi izogiba (izjavil je na primer, da "kdo bi delal za 900 EUR", zaposlen je bil le za kratek čas, pri čemer je zaposlitev izgubil zaradi neprimernega odnosa do ostalih zaposlenih, za kratek čas je odprl s.p., ki ga je zaprl, ker ni izpolnil svojih obveznosti v zvezi z nakupom kombija za prevoze,...). Pritrditi je tako razlogom izpodbijanega sklepa, da nasprotni udeleženec svojih delovnih in preživninskih sposobnosti ni v polnosti izkoristil, utemeljenih razlogov za to pa ni ne zatrjeval ne izkazal. Na tej podlagi je sodišče zaključilo, da so pridobitne sposobnosti nasprotnega udeleženca približno enake predlagateljičinim in da je torej sposoben pridobiti dohodke med 1.000 in 1.500 EUR mesečno.

23.V predlagateljičine dohodke je sodišče ob tem štelo tudi prejeta sredstva iz sistema socialne varnosti in otroški dodatek. Pritožba neutemeljeno meni, da ti prilivi niso upoštevni, saj sodna praksa omogoča njihovo upoštevanje kot korektiv slabšega premoženjskega stanja, namenjen kritju potreb, ki jih predlagateljica za A. v obdobju do 1. 1. 2023 ni mogla pokrivati le iz svojih dohodkov. Pritožbeno sodišče ob tem še pripominja, da je pri ugotavljanju pridobitne sposobnosti sodišče iz enakih razlogov in ob zasledovanju največje koristi mld. A. upoštevalo tudi denarno socialno pomoč, ki jo je prejemal nasprotni udeleženec, ter tudi sredstva, ki jih nasprotni udeleženec dobi kot pomoč od svojih staršev.

24.Utemeljeno sicer pritožba opozarja, da je sodišče kot dohodek predlagateljice napačno upoštevalo tudi malico in prevoz, saj gre za strošek dela, vendar pa ob ugotovitvi, da je pridobitna sposobnost obeh staršev enaka in določena v precej velikem razponu 1.000 do 1.500 EUR, na odločitev to ni v ničemer vplivalo.

25.Slediti tudi ni mogoče navedbam, da sodišče ni obrazložilo, kako je ugotovilo pridobitno sposobnost nasprotnega udeleženca, ki ima očitno na trgu zelo iskane poklicne sposobnosti in bi lahko zaslužil veliko več. Sodišče je namreč pojasnilo, da ima nasprotni udeleženec opravljeno le nižjo poklicno srednjo šolo, pritožbene navedbe o možnosti prejemanja višjega dohodka pa so ostale na ravni predvidevanj in dokazno nepodprte.

26.Pri porazdelitvi preživninskega bremena med predlagateljico in nasprotnega udeleženca je sodišče upoštevalo, da je od vložitve predloga do konca leta 2022 za A. pretežno skrbela predlagateljica, od 1. 1. 2023 dalje pa je skrb časovno in dejansko približno enakovredno razporejena med oba starša, ki imata primerljive pridobitne zmožnosti. Upoštevalo je tudi, da je nasprotni udeleženec tisti, ki izključno prevzema časovno obremenitev in strošek prevoza A. na stike in nazaj k predlagateljici, ter da si po drugi strani življenjske stroške deli z novo partnerico, medtem ko predlagateljica vse življenjske stroške krije sama.

27.Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da prevoza na stike sodišče ne bi smelo upoštevati, ker je problem nasprotnega udeleženca, da si je bivališče izbral tako daleč stran in predlagateljica k temu prevozu ni dolžna prispevati. Po prvem odstavku 32. člena Ustave RS ima vsakdo pravico, da si svobodno izbere prebivališče, ob zasledovanju načela največje otrokove koristi je upoštevan tudi strošek prevoza na stike. Ne gre tudi prezreti, da Š. in Ljubljano med seboj nista toliko oddaljena, da bi bilo mogoče govoriti o kakšni nerazumni razdalji.

28.Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega je sodišče prve stopnje preživninsko breme za obdobje do 31. 12. 2022 razporedilo tako, da je nasprotni udeleženec preživninske potrebe mld. A. dolžan kriti v deležu do 53 %, predlagateljica pa v deležu do 47 %. Konkretnih pritožbenih navedb glede te razporeditve predlagateljica ne podaja, pritožbeno sodišče pa zaključek sodišča prve stopnje v tem delu sprejema kot pravilen.

29.Od 1. 1. 2023 dalje sta oba starša dolžna A. potrebe kriti v deležu vsak do 50 %. Določitev tega deleža pritožba napada pavšalno in neutemeljeno s trditvami, da skrb za A. ni enakovredna s strani obeh staršev, na kar je pritožbeno sodišče že odgovorilo. Prav tako je bilo že pojasnjeno, da ob tako enakomerno razdeljeni skrbi ni mogoče slediti navedbam, da bi moralo sodišče očetu naložiti višji delež preživnine in da bi moralo ob tem tudi za to obdobje zneskovno ovrednotiti potrebe iz naslova razvedrila, oddiha, oblačil, obutve, hrane, gospodinjskih in higienskih pripomočkov, saj je pravilna ugotovitev, da za te potrebe oba starša enakovredno poskrbita vsak v svojem gospodinjstvu in je treba izenačiti le še prispevek za ostale potrebe (bivanje, vrtec, dodatne dejavnosti).

30.Ob ugotovljenih deležih in potrebah je sodišče preživnino, ki jo je dolžan nasprotni udeleženec plačevati za mld. A., za obdobje od od 24. 3. 2021 do 31. 8. 2022 pravilno določilo v znesku 300 EUR na mesec, za obdobje od 1. 9. 2022 do 31. 12. 2022 pa v znesku 370 EUR na mesec.

31.Za obdobje od 1. 1. 2023 dalje je sodišče preživnino določilo tako, da je od polovičnega zneska ugotovljenih potreb A., ki hkrati predstavlja preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca, odštelo sorazmeren znesek bivalnih stroškov pri njem v znesku 150 EUR, ker ta znesek nasprotni udeleženec pokrije naturalno v okviru svojega gospodinjstva. Pritožba meni, da navedeno postopanje ni pravilno in da bi bilo bolj primerno upoštevati le razliko med stroškom bivanja pri predlagateljici in stroškom bivanja pri nasprotnem udeležencu ter to razliko po enakih delih deliti med oba starša.

32.Takim navedbam ni mogoče slediti. Kot A. potreba se upošteva skupni strošek njenega bivanja pri obeh starših, ki morata ta strošek pokriti v enakih delih. Realno pa ta strošek v višjem znesku primarno krije predlagateljica, saj je strošek bivanja pri njej višji iz objektivnih razlogov (lokacija stanovanja in dejstvo, da si predlagateljica teh stroškov ne deli še s kom tretjim), zato mora za izenačitev bremena ustrezen del stroška bivanja pri predlagateljici pokriti tudi nasprotni udeleženec. S tem, ko je sodišče od obveznosti nasprotnega udeleženca odštelo strošek bivanja, ki ga za A. naturalno pokrije v svojem gospodinjstvu, je bilo ravnovesje med obveznostmi obeh staršev doseženo.

33.Strošek bivanja A. pri obeh starših v obdobju od 1. 1. 2023 do 28. 2. 2023 po zgoraj ugotovljenem znaša 470 EUR mesečno (320 EUR pri materi in 150 EUR pri očetu). Vsak od staršev je dolžan kriti polovico oziroma 235 EUR. Ker nasprotni udeleženec od tega naturalno pokriva le 150 EUR, njegova preživninska obveznosti zajema še razliko v znesku 85 EUR (za toliko namreč bivanjski strošek 320 EUR, ki ga pokriva mati, presega njen polovični delež 235 EUR). Preživninska obveznost predlagatelja za to obdobje zajema tudi polovični delež stroškov vrtca v višini 65 EUR, skupno pa preživnina znaša 150 EUR, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Izračun, ki ga predlaga predlagateljica v pritožbi, pripelje do enakega zaključka. Razlika med stroški bivanja pri vsakem od staršev znaša 170 EUR (320 EUR - 150 EUR), polovični delež te razlike je 85 EUR, in ker mora nasprotni udeleženec pokriti tudi svoj polovični delež stroškov vrtca, njegova preživninska obveznost tudi po tej metodi znaša 150 EUR.

34.Za obdobje od 1. 3. 2023 do 31. 8. 2023 ob enakem načinu izračuna preživnina, ki jo mora nasprotni udeleženec plačati za mld. A., znaša 185 EUR (skupne potrebe so 670 EUR, polovični delež vsakega od staršev 335 EUR, po odštetju 150 EUR bivanjskih stroškov pri nasprotnem udeležencu njegova obveznost znaša še 185 EUR), za obdobje od 1. 9. 2023 dalje pa 215 EUR (skupne potrebe 730 EUR, polovični delež vsakega 365 EUR, po odštetju 150 EUR ostane še 215 EUR).

35.Preživnina je torej po posameznih obdobjih glede na obrazloženo pravilno določena v ustreznih zneskih, nasprotne pritožbene navedbe so neutemeljene. Slediti tudi ni mogoče navedbam, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo drugače oziroma v nasprotju s predhodno izdano začasno odredbo. Že samo ime namreč pove, da so v začasni odredbi določeni ukrepi le začasni, namenjeni nujni ureditvi razmerja med udeležencema in otrokom ter zagotavljanje otrokove eksistence v času do končne odločitve, s katero sodišče nato dokončno uredi vsa vprašanja glede vzgoje in varstva, stikov in preživljanja skupnega otroka.

36.Utemeljeno pa pritožba opozarja, da sodišče ni imelo podlage, da je v V. točki izreka izpodbijanega sklepa izdalo ugotovitveno odločbo, kaj je bilo na račun preživnine že plačano. Zahtevka v to smer ne predlagateljica ne nasprotni udeleženec nista postavila, prav tako ni mogoče zaključiti, da bi za ugotovitveni sklep bil podan pravni interes (prim. 181. člen ZPP).

37.Dejstvo, da taka ugotovitev ne sodi v izrek sklepa, seveda ne pomeni, da delnih izpolnitev na račun preživnine ni treba upoštevati. Delne izpolnitve je treba vračunati v celotno preživninsko obveznost ob ugotavljanju, koliko je nasprotni udeleženec na račun preživnine še dolžan plačati. Pritožbeno sodišče na tem mestu ugotavlja, da je že predlagateljica v vlogi z dne 24. 6. 2022 navedla, da je nasprotni udeleženec v obdobju od marca 2021 do junija 2022 k preživljanju mld. A. prispeval z nakupom plenic, oblačil, hrane in igrač, kar je predlagateljica ovrednotila v znesku 30 EUR mesečno. Pritožbene navedbe, da ni izkazano, ali je nasprotni udeleženec na ta način res prispeval in ali je s tem pokrival otrokove potrebe, so torej v neposrednem nasprotju s prejšnjimi navedbami predlagateljice, zato jim ni mogoče slediti, temveč je te zneske treba upoštevati kot delne (naturalne) izpolnitve preživninske obveznosti. Enako velja za zneske, ki so bili nasprotnemu udeležencu v izvršilnem postopku I 19/2022 na podlagi začasne odredbe z dne 7. 5. 2021 odtegnjeni s transakcijskega računa, ter zneske, ki jih je v tem izvršilnem postopku plačal izvršitelju (ki jih je nato prenakazal predlagateljici).

38.Ker gre za različne višine delnih izpolnitev, ki se ne pokrivajo s posameznimi mesečnimi preživninskimi obroki, predlagateljica v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi sodišče moralo natančno ugotoviti, kateri preživninski obroki so bili plačani s temi delnimi izpolnitvami. Pri tem je treba upoštevati, da izvedeno plačilo ne pokriva samo glavnice preživninskih obrokov, temveč zajema tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti (288. člen Obligacijskega zakonika). Ni pa mogoče slediti navedbam, da zajema tudi plačilo izvršilnih stroškov, saj je pritožbeno sodišče ob vpogledu v elektronski spis I 19/2022 ugotovilo, da je bila predlagateljici za izvršilni postopek dodeljena brezplačna pravna pomoč (tudi) v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, kar pomeni, da je z nakazili na njen račun delno plačana le glavnica z obrestmi.

39.Opisna odločitev v prvem odstavku VI. točke izreka sklepa, da je do pravnomočnosti sklepa zapadle zneske preživnine iz IV. točke izreka sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in upoštevaje delna plačila po V. točki izreka tega sklepa (ki je s tem sklepom pritožbenega sodišča razveljavljena), nasprotni udeleženec dolžan plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, se ob dejstvu, da sodišče prve stopnje prej omenjenih pravno pomembnih dejstev ni ugotavljalo, izkaže za nedoločno in neizvršljivo, kot pravilno meni pritožba. Ker pa so vsi podatki razvidni iz spisa, je pritožbeno sodišče samo opravilo preračun, kateri preživninski obroki so bili poplačani in kaj nasprotni udeleženec še dolguje. Izpolnitve 30 EUR mesečno v obdobju od marca 2021 do junija 2022 je ob tem odštelo od zneska glavnice za posamezni mesec določene preživnine, saj glede na to, da gre le za zneskovno ovrednotenje naturalne izpolnitve, tega ni mogoče upoštevati kot plačilo tudi na račun obresti. S pomočjo uradnega programa Vrhovnega sodišča RS za izračun dolga in obresti je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec z delnimi izpolnitvami v celoti izpolnil svojo preživninsko obveznost od marca do vključno novembra 2021 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (izračun je priloga tega sklepa). Delno je plačana tudi preživnina za december 2021, neplačanih je ostalo še 60,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila. Naturalno je bila v zneskih po 30 EUR mesečno delno izpolnjena tudi preživnina za obdobje od januarja do vključno junija 2022, kar pomeni, da je za to obdobje nasprotni udeleženec dolžan plačati še preostanek v znesku 270 EUR mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila. Preživninska obveznost za obdobje od julija 2022 dalje ni bila še niti delno izpolnjena, zato mora preživninske obroke za to obdobje nasprotni udeleženec skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi plačati v celoti.

40.Ker je bila torej pritožba glede določitve skupnega varstva in vzgoje in glede določitve preživnine zavrnjena kot neutemeljena, se za pravilno izkaže odločitev v VII. točki izreka izpodbijanega sklepa (torej odločitev, da se zavrne, kar predlagateljica zahteva več ali drugače glede varstva, vzgoje, stikov in preživljanja). Pravilna je tudi odločitev o stroških iz VIII. točke izreka sklepa, ki je pritožba konkretizirano niti ne napada.

41.Po vsem pojasnjenem je torej višje sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijani V. točki izreka razveljavilo, v prvem odstavku VI. točke izreka pa spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih I. točki, IV. točki, drugem odstavku VI. točke, VII. točki in VIII. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

42.Kljub delnemu uspehu s pritožbo predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške, saj se njen uspeh nanaša le na ugotovitev, koliko preživnine je ostalo neplačane, medtem ko uspeha glede glavne stvari, to je vzgoje in varstva ter določitve višine preživnine ni dosegla (drugi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Zoper II. in III. točko izreka je predlagateljica pritožbo umaknila.

2Vloge, ki jih sestavi odvetnik, bi morale biti v primerjavi z vlogami laičnih strank (praviloma) preglednejše, jasneje opredeljene, okleščene subjektivnosti, brez ponavljanja in brez pravno nerelevantnih navedb, kar vse prispeva k pospešitvi postopka in kakovosti sojenja.

3Prim. VSL sodba IV Cp 1129/2013 z dne 8. 5. 2013, VSL Sklep IV Cp 1966/2020 z dne 19. 11. 2020, VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 135, 136, 137, 138, 138/3, 189, 190 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 288

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.