Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sodba IV Kp 45415/2020-49

ECLI:SI:VSMB:2022:IV.KP.45415.2020.49 Kazenski oddelek

kaznivo dejanje grožnje glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Višje sodišče v Mariboru
21. julij 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, bi lahko obdolženec tudi v primeru oteženega gibanja ali uporabe invalidskega vozička pristopil na sodišče, enako kot je bil vseskozi zmožen pristopiti na različne zdravstvene preglede, četudi ob pomoči drugih.

Izrek

I. Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženega A. A. za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Odločilo je še, da je dolžan obdolženec po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) plačati stroške kazenskega postopka iz drugega odstavka 92. člena ZKP, razen stroškov iz 1. do 6. točke tega odstavka, katerih ga je po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo.

2. Zoper sodbo je obdolženec vložil pritožbo smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s smiselnim predlogom, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da obdolženec na zadnji glavni obravnavi, na kateri je bila izrečena sodba, ni bil navzoč, zato mu je sodišče poslalo prepis izreka sodbe s pravnim poukom, da mora pritožbo napovedati najkasneje v roku 8 dni, saj se bo sicer štelo, da se je pritožbi odpovedal. Navedeni dopis s prepisom izreka sodbe je bil obdolžencu vročen 14. 2. 2022 in obdolženec je 18. 2. 2022 vložil "pritožbo zoper pogojno obsodbo", nakar po prejemu obrazložene sodbe, ki mu je bila vročena 5. 4. 2022, posebne pritožbe v zakonsko določenem prekluzivnem roku 30 dni ni vložil. Ne glede na to pa je sodišče kot pravočasno in dovoljeno upoštevalo njegovo pritožbo, ki jo je podal v roku za napoved pritožbe, saj bi sicer lahko bila kršena pravica obdolženca do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, na kar je Vrhovno sodišče že opozorilo.1

5. Obdolženec v pritožbi zatrjuje, da so bili njegovi izostanki z narokov glavnih obravnav upravičeni in tudi pravočasno sporočeni sodišču. Zatrjuje, da ni zmožen prostega gibanja, kar dokazujejo „dokumenti UKC Maribor in Laško“. Obdolženec s tem smiselno uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar mu pritožbeno sodišče ne pritrjuje. Res določbe ZKP ob sprejetem načelu neposrednosti praviloma zahtevajo navzočnost obdolženca na glavni obravnavi, saj gre za temeljno pravno jamstvo, ki ga ima obdolženec v kazenskem postopku in predstavlja tudi ustavno kategorijo (2. alineja 29. člena Ustave Republike Slovenije). Izvedba glavne obravnave v nenavzočnosti obdolženca je torej izjema od pravila, ki v osnovi zahteva obdolženčevo navzočnost na glavni obravnavi, zato je treba pogoje za izvedbo glavne obravnave na tak način ozko razlagati. To pa ne pomeni, da sodišče ni dolžno vselej, ko obdolženec izostane z glavne obravnave presojati pogoje za sojenje v njegovi nenavzočnosti. Takšno ravnanje sodnika je smiselno zaradi čim bolj učinkovite in ekonomične izvedbe kazenskega postopka. Odločitev, da bo glavna obravnava v skrajšanem postopku, kot je predmetni, opravljena v obdolženčevi nenavzočnosti, lahko sodišče v skladu s prvim odstavkom 442. člena ZKP sprejme, če so izpolnjene sledeče, kumulativno podane predpostavke: - obdolženec ne pride na glavno obravnavo, kljub temu da je bil nanjo v redu povabljen, - pred tem je že bil zaslišan in - njegova navzočnost na glavni obravnavi ni nujna.

Prva dva pogoja štejeta za formalna pogoja sojenja v obdolženčevi nenavzočnosti, medtem ko je zadnji materialne (vsebinske) narave.

6. Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje skrbno presodilo in v sodbi utemeljilo vse razloge za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti, tako glede naroka za glavno obravnavo 13. 12. 2021, kot tudi glede zadnjega naroka 9. 2. 2022, na katerem je bila razglašena sodba. Res je sicer obdolženec s telefonskim klicem na kazenski vpisnik 9. 12. 2021 skušal opravičiti svoj izostanek z glavne obravnave 13. 12. 2021, ker naj bi bil nepokreten, vendar kakšnega potrdila na predpisanem obrazcu ni predložil. Iz nadaljnjih poizvedb, ki jih je opravilo sodišče prve stopnje, pa je razvidno, da je osebni zdravnik obdolženca B. B. sodišču sporočil (dopis na list. št. 106), da je obdolženec 10. 12. 2021 poklical v ambulanto in prosil za zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti na sodišču, vendar je zdravnik glede na to, da je obdolženec deloval normalno pogovorljiv in orientiran, presodil, da je sposoben sodelovati na glavni obravnavi. Ocene o njegovi (ne)pokretnosti, ki naj bi onemogočala prihod na sodišče, pa ni mogel podati, saj obdolženca pred tem ni pregledal. Ob takem pojasnilu osebnega zdravnika se je sodišče prve stopnje tudi glede na nadaljnja opravičila obdolženca (list. št. 92 in 93), katerim je priložil medicinsko dokumentacijo, pravilno oprlo na izvid UKC Maribor z dne 27. 12. 2021 (l. št. 96), katerega vsebino je ustrezno povzelo v razloge sodbe. Glede na to, da iz teh ugotovitev ne izhaja obdolženčeva nezmožnost hoje, kar bi mu onemogočalo prihod na sodišče, pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključki prvostopenjskega sodišča, da obdolženec ni izkazal upravičenega razloga za svojo odsotnost z obeh narokov za glavno obravnavo. Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, bi lahko obdolženec tudi v primeru oteženega gibanja ali uporabe invalidskega vozička pristopil na sodišče, enako kot je bil vseskozi zmožen pristopiti na različne zdravstvene preglede, četudi ob pomoči drugih.

7. Glede na to, da je bila v spis predložena zdravstvena dokumentacija (tako UKC Maribor kot Zdravilišča Laško) v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ocenjena, obdolženec je bil na glavni obravnavi neposredno zaslišan, prav tako je bil seznanjen tudi z zapisnikom o zaslišanju priče C. C. izven glavne obravnave, so bili ob pravilnem vabljenju obdolženca tudi po presoji višjega sodišča izpolnjeni vsi pogoji za sojenje v njegovi nenavzočnosti. Zato v pritožbi smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.

8. Pritožbeno sodišče pa tudi nima nobenih pomislekov v pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Dejanske ugotovitve obdolženec izpodbija le s posplošenimi navedbami, da je sodišče upoštevalo le "laži tožilke C. C." ter odločilo na osnovi izmišljenih dokumentov brez njegove vednosti in podpisa. Obdolženec je pritožbi priložil še poročilo, poslano na Policijsko upravo Maribor, ter obvestilo policije o podaji poročila, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da se priložena dokumenta ne nanašata na predmetno zadevo, pa tudi sicer obdolženec s povsem posplošenimi zatrjevanji, da je sodišče upoštevalo le izpovedbo oškodovanke, ne more omajati pravilnosti in popolnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja.

9. Sodišče prve stopnje je namreč razjasnilo vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo in na tej podlagi obdolženega A. A. zanesljivo spoznalo za krivega storitve v izreku prvostopenjske sodbe opisanega kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče zato v celoti soglaša z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, na katere se v izogib ponavljanju tudi sklicuje. Sodišče prve stopnje je pravilno in s skrbno dokazno oceno analiziralo vse predložene dokaze, ne le izpovedbo oškodovanke C. C., temveč tudi ostale dokaze, ki njeno izpovedbo potrjujejo. Zagovoru obdolženca, češ da v telefonskem razgovoru oškodovanki ni izrekel v opisu dejanja navedenih besed (da ji bo "dal "šus v glavo", kakor tudi vsem ostalim na sodišču in ji povedal, da so to dejstva, ki se bodo zgodila), prvostopenjsko sodišče tako utemeljeno ni sledilo. Obdolženec je sam priznal, da se ni strinjal z vročanjem po pooblaščeni vročevalki zaradi s tem povezanih stroškov. Zanesljivo podlago, da je sodišče prve stopnje glede besed, ki jih je izrekel obdolženec po telefonu, verjelo izpovedbi oškodovanke C. C. in ne obdolžencu, pa je imelo ne le v njenem takojšnjem obvestilu sodišču z dne 13. 1. 2020 ter fotografiji dnevnika klicev, pač pa tudi v prepričljivi izpovedbi priče D. D. Nenazadnje pa je zaključke prvostopenjskega sodišča utrdil še sam obdolženec s svojim vedenjem v sodni dvorani.

10. Pritožbeno sodišče tudi v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da so s strani obdolženca izrečene besede oškodovanki v telefonskem pogovoru dosegle stopnjo intenzivnosti, ob kateri je dolgoletna vročevalka, ki je kot oseba vajena in tolerantna do različnih reakcij oseb, ocenila, da gre za resne grožnje, na podlagi katerih se je počutila prestrašeno in ogroženo. Ta prijava je bila šele druga v njeni karieri, ki je po intenzivnosti tako odstopala, da jo je morala prijaviti. Dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja je torej sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno in popolno, zato pritožbi obdolženca, ki dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje zgolj na splošno nasprotuje, ni mogoče priznati uspeha.

11. Odločbe o kazenski sankciji obdolženec sicer ne graja, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti, saj pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbo o kazenski sankciji (386. člen ZKP). Preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ovrednotilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na vrsto in odmero kazenske sankcije, ter obdolžencu, zlasti ob upoštevanju njegove predkaznovanosti ter da je oškodovanki grozil v zvezi z njeno vlogo v sodnem postopku, izreklo primerno kazensko sankcijo, ki je glede na njeno ustrezno dolžino tako določene kazni kot preizkusne dobe nikakor ne gre spreminjati obdolžencu v korist. 12. Po obrazloženem, ko pritožba glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi terjalo posebno presojo in odgovor pritožbenega sodišča, katero tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, ki jih je dolžno upoštevati po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je bilo pritožbo obdolženca kot neutemeljeno zavrniti (391. člen ZKP).

13. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).

1 Sodba VS RS I Ips 93/2010 z dne 8. 7. 2010.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia