Jedro

Upnik mora verjetno izkazati obstoj terjatve in tudi eno izmed predpostavk, in sicer , da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Če je poleg verjetnosti terjatve izkazana le ena od treh zgoraj naštetih predpostavk, sodišče izda začasno odredbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom deloma ugodilo ugovoru toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 23.12.2009 in ta sklep spremenilo in dopolnilo tako, da je toženi stranki prepovedalo odtujitev in obremenitev 1/2 nepremičnine parc. št. 277/7 k.o. B I, vl. št. 786 in odredilo, da se prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi. Začasna odredba je stopila v veljavo takoj in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari. Kar je zahtevala tožeča stranka po predlogu za izdajo začasne odredbe več ali drugače, je zavrnilo. Nadalje je odločilo, da bo o stroških odločeno hkrati z odločitvijo o glavni stvari. V preostalem delu je ugovor toženca zavrnilo.

Zoper sklep se je v roku pritožil toženec. Navaja, da so tožničine navedbe zgolj pavšalne. Pogojev iz 2. odst. 272. člena ZIZ ni konkretizirala niti ni ponudila nobenega dokaza, ki bi lahko izkazoval zakonsko zahtevane predpostavke. Toženec v ugovoru ni postavil trditve, da nevarnost ne obstaja, a mu za neobstoječo trditev tega tudi ni bilo treba. Zanikanja (negativne trditve), ni treba in tudi ni mogoče dokazovati. Sodišče v sklepu le povzema pavšalne navedbe tožnice, razlogov pa ne navaja. Pritožba meni, da ni izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Enako ni izkazana druga predpostavka, da toženec ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Tožnica pa tudi ni predlagala dokazov v tej smeri. Po povedanem pritožba meni, da je sklep nezakonit in ga je treba spremeniti.

Tožnica je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe toženca, poudarja, da je izkazala vse tri predpostavke iz 2. odst. 272. člena ZIZ, zato je odločitev sodišča, ki je začasno odredbo izdalo pravilna in naj sklep ostane v veljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (1. odst. 272. člena ZIZ). Sodišče je ugotovilo, da je verjetnost terjatve izkazana. Zoper to se toženec izrecno ne pritožuje, meni pa, da tožnica ni izkazala postavk iz 2. odst. 272. člena ZIZ. Upnik namreč mora verjetno izkazati obstoj terjatve in tudi eno izmed predpostavk; - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Če je poleg verjetnosti terjatve izkazana le ena od treh zgoraj naštetih predpostavk, sodišče začasno odredbo izda. Drži pritožbena navedba, da so navedbe tožeče stranke skromne. A vse trditve in dokazi dovolj konkretizirajo zakonske pogoje, določene v 2. odst. 272. člena ZIZ, to je verjetnega obstoja nevarnosti, da bo toženec razpolagal z nepremičnino, zaradi česar bo uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena. Kot dokaz za zatrjevano dogovarjanje toženca za odtujitev nepremičnine in grožnje z uničenjem le-te, tožnica predlaga zaslišanje pravdnih strank. Ker pa naj bi pri tem imelo pomembno vlogo zdravstveno stanje toženca (psihična nestabilnost), pa tudi s poizvedbami pri lečečem zdravniku. Že povedano opravičuje izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče pa sledi prvemu sodišču tudi v delu, ko ta ugotavlja, da obstoji tudi predpostavka iz tretje alineje 2. odst. 272. člena ZIZ. Z izdajo začasne odredbe, prepovedi odsvojitve in obremenitve 1/2 parc. št. 277/7 k.o. B I., toženec s to polovico ne bo mogel razpolagati in jo obremenjevati, sam način uživanja te nepremičnine pa ne bo nič drugačen kot pred izdajo začasne odredbe. Prepoved velja samo za polovico, ki je sporna. Nenazadnje pa je toženec v odgovoru na tožbo navedel, da priznava tožnici lastninsko pravico na 1/5 parcele in tako obstaja spor le še glede 3/10. Po povedanem so podani vsi pogoji za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče pa ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.