Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po prvem odstavku 253. člena KZ je po svoji vsebini posebna oblika goljufije (čekovna goljufija) in bo kaznivo dejanje podano le takrat, ko storilec, ki izda ček brez kritja, ravna z namenom, da sebi ali drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist. Tak namen storilca (pridobiti sebi ali drugemu protipravno premoženjsko korist) pa je izkazan le, če je dokazano, da je storilec že ob izdaji čeka bil odločen, da denarja, ki ga je z izdajo čekov pridobil na škodo banke, nikoli ne bo banki vrnil.
Ob reševanju pritožbe državne tožilke se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca (pod točko A. izreka sodbe sodišča prve stopnje) spoznalo za krivega kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka po tretjem in prvem odstavku 253. člena KZ, za katero je obtožencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je z uporabo omilitvenih določil, določilo kazen šest mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.
Obtožencu pa je v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.
Z isto sodbo (točka B. izreka sodbe sodišča prve stopnje) je sodišče iz razloga po 1. točki 357. člena ZKP zoper obtoženca zavrnilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja zatajitve davščin po drugem in prvem odtavku 152. člena KZ RS ter odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun.
Zoper obsodilni del sodbe, se je pravočasno, zaradi odločbe o kazenski sankciji (4. točka 370. člena ZKP) pritožila državna tožilka ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožencu v pogojni obsodbi določeno kazen zviša in preizkusno dobo zviša. Zagovornik obtoženca v odgovoru na pritožbo, predlaga zavrnitev pritožbe državnega tožilca.
Višje državno tožilstvo v Ljubljani v svojem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 377. člena ZKP, predlaga ugoditev pritožbi.
Skladno z določbo četrtega odstavka 378. člena ZKP je bila seja senata sodišča druge stopnje opravljena kljub temu, da se je obtoženec in njegov zagovornik (ob izkazanih obvestilih o seji senata) nista udeležila.
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (383. člena ZKP), ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih (namenu obtoženca pridobiti si protipravno premoženjsko korist) in da je zato podana bistvena kršitev določb kazenskega psotopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zaradi katere je moralo sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu razveljaviti.
Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po prvem odtavku 253. člena KZ stori, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izda ali da v promet ček, za katerega ve, da ni krit in tako pridobi premoženjsko korist. Tako je kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po svoji vsebini posebna oblika goljufije in bo kaznivo dejanje podano le takrat, ko storilec, ki izda ček brez kritja, ravna z namenom, da sebi ali drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist. Tak namen storilca (pridobiti sebi ali drugemu protipravno premožensjko korist) pa je izkazan le, če je dokazano, da je storilec že ob izdaji čeka bil odločen, da denarja, ki ga je z izdajo čekov pridobil na škodo banke, nikoli ne bo banki vrnil. Iz opisa kaznivega dejanja v izreku sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega, da je čeke, za katere je vedel, da niso kriti, izdajal z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, in si tako pridobil veliko premoženjsko korist. V obrazložitvi sodbe, pa je sodišče navedlo le razloge o tem, kako je ugotovilo, da je obtoženec vedel, da ob izdaji čekov na svojem tekočem računu ni imel kritja za poravnavo stroškov, nastalih z izdajo čekov, ne pa tudi razlogov za očitek (ki izhaja iz izreka sodbe), da je obtoženec ob izdaji čekov zasledoval namen pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Pri tem pa iz podatkov spisa (zagovor obtoženca pred preiskovalnim sodnikom dne 7.3.1993, dopis stečajnega upravitelja X banke d.d. z dne 16.3.1992) in razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je obtoženec dolg na svojem tekočem računu banki skupaj z obrestmi poravnal dne 28.2.1992. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti že izvedene dokaze, jih oceniti ter ugotoviti, ali so v ravnanju obtoženca podani vsi objektivni in subjektivni znaki očitanega mu kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka ter za svojo odločitev navesti tudi prepričljive razloge.