Jedro

Po določbi 10. točke 1. odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu tega predpisa so nova dejstva le tista, ki so nastala do trenutka nastopa pravnomočnosti s tem izrednim pravnim sredstvom napadene odločbe. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče je s sodbo II Pd 1109/2002-26 z dne 10. 11. 2004 zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika ter za ugotovitev, da mu delovno razmerje ni prenehalo 28. 8. 2002, temveč mu je trajalo do 15. 6. 2004, zavrnilo pa je tudi denarne zahtevke. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje s sodbo Pdp 136/2005-4 z dne 5. 5. 2006. Dne 13. 10. 2006 je tožeča stranka predlagala obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. Kot nove dokaze je navajala pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 362/2002 z dne 1. 9. 2006, s katero je sodišče zavrnilo obtožbo zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja goljufije po 217. členu KZ.

Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrglo, ker kazenska zavrnilna sodba ne predstavlja novega dokaza po 10. točki 394. člena ZPP. Tak razlog predstavlja le tisti dokaz oziroma dejstvo, ki je obstajalo v času prvotnega postopka, pa stranka zanj ni vedela do takrat, ko bi ga še lahko uveljavljala v okviru končanega postopka. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep prvostopnega sodišča. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Za obstoj hujše kršitve delovne obveznosti delavca zadostuje, da ima njegovo ravnanje znake kaznivega dejanja in ni pomembno ali je bil v času ugotavljanja disciplinske odgovornosti uveden kazenski postopek ali ne.

Zoper pravnomočni sklep je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je nerazumljivo, da sodišče pravnomočne sodbe v kazenskem postopku ne smatra za novo relevantno dejstvo in kot razlog za obnovo postopka. Tožnik med postopkom pred delovnim sodiščem ni mogel vedeti, kakšen bo izrek sodbe (v kazenskem postopku). Ugotovitev kazenskega sodišča je, da očitano kaznivo dejanje ni bilo storjeno ter da je bilo mnenje zavarovalniškega izvedenca, ki je sprožilo vse kasnejše dogodke, konstrukt brez vsake podlage. Brez pravne podlage je bil tudi disciplinski postopek, sumi o storjenem kaznivem dejanju pa so bili neosnovani. Nesprejemljivo je stališče, da je sodišče vezano samo na obsodilne odločbe kazenskih sodišč. Tožnik, čeprav evidentno ničesar kriv, je ostal brez službe, sredstev za preživljanje, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, osramočen pred prijatelji in sodelavci in težko zaposljiv s končano policijsko šolo. Tožnik tudi ni imel nikakršnega vpliva na časovno usklajenost postopkov ter njihovo hitrost in se je do novega dokaza dokopal takrat, ko se brez svoje krivde pač je.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V obnovitvenem postopku sodišče (po predsedniku senata) najprej odloči o tem, ali je podan obnovitveni razlog ali ne.

Po določbi 10. točke 1. odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu tega predpisa so nova dejstva le tista, ki so nastala do trenutka nastopa pravnomočnosti s tem izrednim pravnim sredstvom napadene odločbe. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti.

Dokaz, ki ga tožeča stranka navaja v reviziji - pravnomočna kazenska sodba - je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe. Nižji sodišči sta pravilno sklepali, da zatrjevani obnovitveni razlog že zato ni podan (podobno na primer v sklepu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 147/2000, v sodbi VIII Ips 167/99 in sklepu VIII Ips 288/2006).

O obstoju kaznivega dejanja lahko odloča samo sodišče, lahko pa disciplinski organ za potrebe disciplinskega postopka ugotavlja, ali je kršilec delovnih obveznosti z dejanjem, ki pomeni kaznivo dejanje, kršil delovne obveznosti in dolžnosti in ali mu je zanj mogoče izreči disciplinski ukrep. Disciplinski organ v ničemer ne odloča o storitvi kaznivega dejanja, in disciplinski postopek tudi poteka ločeno od kazenskega postopka. Disciplinski in kazenski postopek sta samostojna postopka, ki potekata neodvisna in ločeno in jima je lahko skupno le to, da je prepovedano dejanje (ravnanje) isto. Za ugotovitev elementov očitane hujše kršitve disciplinske obveznosti pristojni disciplinski organ ni dolžan ugotavljati kazenske odgovornosti niti kot predhodno vprašanje, saj za disciplinsko odgovornost ni pogoj, da bi bil zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zadošča ocena disciplinskega organa, ki vodi disciplinski postopek, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja, ni pa potrebna niti uvedba tega postopka in še manj izrek pravnomočne kazenske sodbe.

Civilno oziroma delovno sodišče ni bilo vezano na oprostilno kazensko sodbo, saj v obravnavanem primeru kaznivo dejanje ni bilo element disciplinske kršitve. Za kaj takega bi šlo, če bi se tožniku kot kršitev delovnih obveznosti očitala storitev kaznivega dejanja. V takem primeru bi bila odločitev o disciplinski odgovornosti pogojena s pravnomočno kazensko sodbo: tako obsodilno kot oprostilno.

Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP).