Jedro

Slovenski pravni red ne pozna posebnih dokaznih pravil, vendar je v pravni teoriji in sodni praksi poznan pojem neprimernega dokaza. Kadar po naravi stvari o določenem dejstvu obstaja listina, je edino pravilen zaključek sodišča, da se obstoj listine mora dokazovati s predložitvijo sporne listine, ne pa z zaslišanjem strank ali prič o domnevnem obstoju listine. Ob stanju tehnike v 21. stoletju zahteva, da morajo stranke predložiti listine, na katere se sklicujejo, nikakor ni nerazumna in stranki ne jemlje pravice do izjave. Kadar obstaja neposredni dokaz (v tem primeru: listina), se posrednih dokazov (v tem primeru: zaslišanja oseb, ki naj bi izpovedale, da listina obstaja), ne izvaja.

Sklep zveze sindikatov lahko izpodbijajo le njegovi člani - torej sindikati, ne pa fizične osebe, ki so morda članice sindikatov.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožnice so dolžne toženki nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1.Tožnice so s tožbo izpodbijale toženkin sklep št. 141 z dne 9. 7. 2020 in zahtevale, da se ga razveljavi. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek zavrnilo.

2.Zoper sodbo se pritožujejo tožnice in med drugim navajajo, da so obstoj izpodbijanega sklepa dokazovale z zaslišanjem prve in tretje tožnice ter šestih prič, sodišče prve stopnje pa teh dokazov ni izvedlo. Razen tega toženka obstoj izpodbijanega sklepa izrecno navaja v 3. točki odgovora na tožbo. Tudi članstvo tožnic v območnem odboru ZZZS so tožnice dokazovale s svojimi zaslišanji ter z vpogledom v evidenco članov. Napačen je zaključek, da tožnice niso dokazale, da so vložile pravno sredstvo proti dokončni odločitvi in da nimajo pravnega interesa za tožbo.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Delovanje sindikatov je v Republiki Sloveniji zagotovljeno z Ustavo RS, vendar od zakonodaje sindikate ureja zgolj Zakon o reprezentativnosti sindikatov, ki pa ne ureja vprašanj članstva v sindikatu, delovanja sindikatov in poteka odločanja v njih. Zato se po enotnem stališču sodne prakse za urejanje teh vprašanj v sindikatih smiselno uporablja Zakon o društvih (ZDru-1). Ta v 14. členu določa, kako se izpodbijajo odločitve organov društva: Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena (prvi odstavek 14. člena ZDru-1). Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena. Če društvo o pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od prejema pritožbe, se šteje, da je pritožba zavrnjena (drugi odstavek 14. člena ZDru-1).

6.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo iz več razlogov. Med drugim je ugotovilo, da tožnice niso dokazale: a) da bi sploh obstajal izpodbijani sklep; b) da so tožnice članice toženke; c) da so izkoristile pravno sredstvo po 14. členu ZDru-1. Tožnice navajajo, da so v dokaz teh odločilnih dejstev predlagale zaslišanja, kar je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo, poleg tega naj bi toženka obstoj izpodbijanega sklepa izrecno priznavala.

7.Niso točne navedbe, da je toženka obstoj izpodbijanega sklepa priznala in sporno imenovanje novega sekretarja navedla kot dejstvo, saj je toženka navajala, da je novega sekretarja imenovala zato, ker je dosedanji sekretarki A. A. mandat potekel, kar pa ne vsebuje tudi izrecnega priznanja sklepa o (predčasni) razrešitvi dotedanje sekretarke.

8.Res je, da slovenski pravni red ne pozna posebnih dokaznih pravil, vendar je v pravni teoriji in sodni praksi poznan pojem neprimernega dokaza. Kadar po naravi stvari o določenem dejstvu obstaja listina - kar je še posebej eklatantno v tem primeru, ko je predmet pravde izpodbijanje (domnevne) listine - je edino pravilen zaključek sodišča, da se obstoj listine mora dokazovati s predložitvijo sporne listine, ne pa z zaslišanjem strank ali prič o domnevnem obstoju listine. Ob stanju tehnike v 21. stoletju zahteva, da morajo stranke predložiti listine, na katere se sklicujejo, nikakor ni nerazumna in stranki ne jemlje pravice do izjave. Velja tudi pravilo, da kadar obstaja neposredni dokaz (v tem primeru sporna listina), se posrednih dokazov (v tem primeru: zaslišanja oseb, ki naj bi izpovedale, da listina obstaja), ne izvaja. Tudi ni res, da sodišče prve stopnje razlogov za zavrnitev personalnih dokazov ni zapisalo: izrecno se je sklicevalo na njihovo neprimernost (6. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

9.Enako velja glede dokazovanja obstoja listine, ki naj bi izkazovala, da so tožnice izkoristile pravno pot iz 14. člena ZDru-1. V zvezi s tem so tožnice predložile le listino z dne 13. 7. 2020 (priloga A10), ki ni niti podpisana niti žigosana. Takšno listino lahko sestavi kdorkoli, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki je takšnemu papirju odreklo dokazno vrednost. Za povrh iz te listine sploh ne izhaja, da bi šlo za odločanje o pritožbi oziroma pravnem sredstvu tožnic zoper izpodbijani sklep, temveč gre (naj bi šlo) le za nekakšen ugotovitveni sklep.

10.Enako smiselno velja tudi za dokaz članstva v toženki. Tožnice v pritožbi ne zatrjujejo, da ne bi imele članskih izkaznic ali da ne bi plačevale članarine (v tožbi se nanjo celo izrecno sklicujejo). Zato je povsem razumna zahteva sodišča prve stopnje, da bi morale tožnice za izkaz članstva (kar je predpogoj za pravni interes za izpodbijanje sklepov toženke), predložiti članske izkaznice ali (vsaj, najmanj) potrdila o plačilu članarine.

11.Poleg tega in predvsem pa pritožbeno sodišče ugotavlja še naslednje. Tožena stranka je zveza sindikatov, njeni člani pa niso fizične osebe, temveč sindikati (primerjaj statut tožene stranke v prilogi A7, 1., 2. in 9. člen). Fizične osebe so lahko le članice posameznih sindikatov, ne pa zveze sindikatov, saj so člani slednje lahko le posamezni sindikati, kot pravilno opozarja toženka v odgovoru na pritožbo. Tako je evidentno, da tožnice sploh ne morejo biti članice toženke, temveč so lahko le članice posameznih sindikatov. Ob smiselni uporabi 14. člena ZDru-1 lahko sklepe društva (smiselno: sindikata oziroma v tem primeru - zveze sindikatov), izpodbijajo le člani društva (smiselno v tem primeru: člani zveze sindikatov), torej posamezni sindikati, ne pa fizične osebe, ki so morda članice sindikata ali pa funkcionarke v kakšni od sindikalnih organizacij. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev zahtevka so popolni, očitane procesne kršitve pa niso podane.

12.Glede na vse povedano se pritožbeno sodišče z vprašanjem pravnega interesa ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

13.Ker ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14.Ker so tožnice s pritožbo propadle, toženka pa je nanjo vsebinsko odgovorila, so ji tožnice dolžne povrniti stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP), ki obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo (250 odvetniških točk ali 150 EUR, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV). Stroške so dolžne povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (379. člen Obligacijskega zakonika).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o društvih (2006) - ZDru-1 - člen 14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.