Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revident ne pove, katere naj bi bile tiste pritožbene trditve, na katere naj bi moralo pritožbeno sodišče posebej odgovoriti in zato tudi ni možen revizijski preizkus zatrjevanih procesnih kršitev.
Revizija se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in sicer tako, da je tožnik lastnik do ½ stanovanja št. 18 v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka ... in sicer vse od dneva nakupa, kar mu je toženka dolžna priznati in s tem v zvezi izstaviti zemljiškoknjižno listino. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi v zavrnilnem delu, ugodilo pa je toženkini pritožbi proti prvostopenjski sodbi v ugodilnem delu tako, da je spremenilo prvostopenjsko sodbo in je tožbeni zahtevek v celoti pravnomočno zavrnjen.
2. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča, „iz vseh razlogov“. Tožnik je v pritožbi nasprotoval odločitvi sodišča, da ni dokazov o tem, da bi stranki ob nakupu stanovanja živeli v izvenzakonski skupnosti; izpodbijal je ugotovitve sodišča o tem, da naj bi toženka imela denarna sredstva in kolikor bi tudi imela lastna sredstva, pridobljena s posojili, so bila ta posojila po navedbah toženke vrnjena v času trajanja izvenzakonske skupnosti. O dejanskem stanju je pritožbeno sodišče navedlo le, da je popolno ugotovljeno in te ugotovitve sprejema, do pritožbenih trditev pa se ni opredelilo. Revident tudi ponovi svoje dosedanje trditve o tem, da naj bi bili stranki v času nakupa izvenzakonska partnerja, da je tožnik sam prispeval ves denar za nakup stanovanja in je zato upravičen do lastništva celotne nepremičnine.
3. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.
4. Revizija ni utemeljena.
5. Pritožbenemu sodišču se ni treba ponovno izrekati o vseh dejanskih vprašanjih, o katerih se je že izreklo sodišče prve stopnje. Kadar se strinja s stališči sodišča prve stopnje, je dovolj, da se nanje samo sklicuje in jih ni treba še posebej ponavljati.(1) Revident ne pove, katere naj bi bile tiste pritožbene trditve, na katere naj bi moralo pritožbeno sodišče posebej odgovoriti in zato tudi ni možen revizijski preizkus zatrjevanih procesnih kršitev.(2)
6. V okviru preizkusa pravilnosti uporabe materialnega prava ni mogoče upoštevati tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo sodno ugotovljeno relevantno stanje, ki ga je upoštevalo pri odločanju pritožbeno sodišče. Bistveni za odločanje sta tako ugotovitvi, da je prodajno pogodbo za stanovanje kot kupka sklenila le toženka (in tudi vknjižila svojo lastninsko pravico v zemljiški knjigi) ter da ni dokazano, da sta stranki ob nakupu stanovanja živeli v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. Ob takšnem stanju stvari je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da niso podane predpostavke za nastanek katerekoli oblike lastninske pravice tožnika na spornem stanovanju na originarni kot tudi ne derivativni način. Popolna zavrnitev tožbenega zahtevka je zato v celoti pravilna.
7. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP. Zavrnitev revizije vključuje tudi zavrnitev tožnikovega predloga za povrnitev revizijskih stroškov. (3) .
Op. št. (1): Primerjaj npr. sodbo VS RS III Ips 100/2004 z dne 24. 5. 2005. Op. št. (2): Primerjaj prvi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.
Op. št. (3): Prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.