Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Premičnine v lasti dolžnika, ki so predmet ločitvene pravice, spadajo v posebno stečajno maso, čeprav niso popisane v otvoritvenem poročilu.
Po določilu ZFPPIPP se premoženje, ki spada v posebno stečajno maso in je predmet samo ene ločitvene pravice ter ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, razdeli ločitvenemu upniku, če privoli, da prevzame to premoženje.
I. Pritožba upravitelja se zavrže. II. Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se njegovemu ugovoru zoper sklep z dne 20. 12. 2016 (procesno dejanje 75) ugodi, ta sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v obravnavanje pred drugim sodnikom ob sodelovanju drugega strokovnega sodelavca.
Uvodno pojasnilo
1. Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom M. S. se je začel 27. 3. 2015 (p. d. 2).
2. V uvodu navedeni upnik je v tem postopku 18. 6. 2015 (p. d. 14) prijavil terjatev v višini 35.000,00 EUR glavnice, z obrestmi in stroški pa v višini 47.826,31 EUR. Hkrati je prijavil tudi ločitveno pravico na dolžnikovih nepremičninah in na njegovem premičnem premoženju. Predmete, ki predstavljajo premično premoženje, je v I. 1. točki prijave natančno specificiral. K prijavi je med drugim priložil neposredno izvršljiv notarski zapis notarke B. B. SV 90/11 z dne 17. 2. 2011, sklep Okrajnega sodišča v Kamniku 1023/In 111/2012 z dne 6. 11. 2013 ter potrdilo AJPES o vpisu zarubljenih predmetov(1) v register.
3. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je bil objavljen 19. 11. 2015 (p. d. 49) je razvidno, da je upniku (pod zap. št. 12) M. U. priznana tako terjatev kot ločitvena pravica.
4. Z vlogo z dne 11. 4. 2016 (p. d. 56) je stečajni upravitelj na podlagi 2. točke prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP predlagal prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na upnika in v tem predlogu povzel vse predmete, ki so navedeni v upnikovi prijavi. Pojasnil je, 1) da so bile te stvari že zarubljene v izvršilnem postopku, 2) da je dolžnik podal pisno izjavo, da so stvari še pri njem, 3) da gre za rabljene stvari, ki imajo zelo majhno vrednost, 4) da bi z unovčevanjem teh predmetov nastali nesorazmerni stroški, saj upravitelj nima prostora, kjer bi hranil te stvari, torej bi jih moral hraniti v najetem skladišču in 5) da trenutno v stečajni masi ni nobenih denarnih sredstev.
5. Temu predlogu stečajnega upravitelja je sledilo več dopisov, ki jih je strokovna sodelavka sodišča prve stopnje naslavljala na stečajnega upravitelja. V prvem dopisu (z dne 18. 4. 2016. p. d 57) ga je pozvala, naj pojasni, 1) zakaj to premoženje ni omenjeno v otvoritvenem poročilu, 2) kolikšna je njegova vrednost in 3) ali gre za predmete, ki so izvzeti iz izvršbe). Na ta dopis je stečajni upravitelj reagiral z izrednim poročilom z dne 25. 4. 2016 (p. d. 59). V njem je pojasnil, da premoženja, katerega prenos predlaga, zato ni omenil v otvoritvenem poročilu, ker je zanj izvedel šele ob prijavi upnikove ločitvene pravice. Pred tem za obstoj tega premoženja ni vedel. Njegovo vrednost je ocenil na 2.000,00 EUR(2) in k temu dodal, da pač sklepa, da je izvršitelj zarubil rubljive stvari. Temu odgovoru upravitelja je sledilo še nekaj dopisov strokovne sodelavke(3), na katere je upravitelj sukcesivno odgovarjal. Tako je v vlogi z dne 18. 10. 2016 (p. d. 68) ponovno ocenil vrednost vseh predmetov na 2.000,00 EUR. Izrazil je stališče, da ni on tisti, ki je pristojen podati oceno o tem, kateri so tisti predmeti, ki so na podlagi drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvzeti iz izvršbe kot taki, ki so dolžnikom in članom njegovega gospodinjstva nujno potrebni.(4) Poudaril je, da dolžnik doslej nikoli ni zatrjeval, da bi morale biti zarubljene stvari izvzete iz stečajne mase zato, ker so nujno potrebne dolžniku in članom njegovega gospodinjstva. Zavzel je stališče, da bodo pravice upnikov in dolžnikove pravice najbolje varovane, če sodišče izda sklep, s katerim odloči o njegovem predlogu, ker je pač proti takemu sklepu sodišča dovoljena pritožba. V zadnjem dopisu z dne 3. 11. 2016 (p. d. 70) je strokovna sodelavka le še povzela vsebino 1. točke drugega odstavka 394. člena ZPP in 2. točke 374. člena ZFPPIPP. Na ta dopis je stečajni upravitelj odgovoril z Dodatnem pojasnilom upravitelja z dne 10. 11. 2016 (p. d. 72). Iz te vloge v grobem izhaja, da upravitelj ne ve, kaj sodišče od njega sploh še zahteva. Nato je strokovna sodelavka s sklepom z dne 20. 12. 2016, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, zavrgla upraviteljev predlog.
Sklep o zavrnitvi predloga in ugovor upravitelja in upnika
6. S sklepom z dne 20. 12. 2016 (p. d. 75) je torej sodišče prve stopnje po strokovni sodelavki predlog upravitelja za prenos premoženja na upnika z dne 11. 4. 2016 (p. d. 56), ki ga je upravitelj dopolnil z vlogami z dne 23. 8. 2016, 5. 9. 2016, 18.10. 2016 in 10. 11. 2016, zavrglo. To je storilo na podlagi presoje, da je predlog nepopoln in ga upravitelj ni dopolnil skladno s pozivi.
7. Proti temu sklepu sta vložila vsak svoj ugovor tako upravitelj (p. d. 76), kot upnik (p. d. 77). Uveljavljala sta vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. V ugovorih sta povzela potek postopka, razviden iz 1. do 5. robne številke obrazložitve tega sklepa. Zavzela sta stališče, da je stečajni upravitelj opravil vsa dejanja, potrebna za meritorno odločitev o njegovem predlogu. Predlagala sta, naj sodnica na podlagi 3. točke sedmega odstavka 53. člena ZFPPIPP spremeni odločitev strokovne sodelavke tako, da predlogu upravitelja za prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, ugodi, oziroma sprejme vsebinsko tako odločitev, ki jo bo upravitelj lahko izvršil. Izpodbijani sklep
8. Z izpodbijanim sklepom (p. d. 79) je sodišče prve stopnje ugovor upravitelja (p. d. 76) in upnika (p. d. 77) zavrnilo. Zavzelo je stališče, da rubežni zapisnik izvršitelja ni zadostna podlaga za sklep sodišča, da so bili dolžniku zarubljeni samo tisti predmeti, ki jih je po zakonu dovoljeno zarubiti. Zapisalo je, „da se od upravitelja pričakuje, da zakon pozna“ in med drugim, da „upravitelj ustreznega predloga do danes ni podal“ ter da „lahko upravitelj prizna ločitveno pravico